Objave

Prvi del letošnjega tradicionalnega januarskega društvenega zimovanja smo letos premaknili na novo-staro lokacijo in bili z izbiro in razgledi na Matterhorn zelo zadovoljni. Malo manj smo bili zadovoljni s snežnimi razmerami. Letošnja zima je s snegom res skopa in snežna podlaga v glavnem ni najboljša. Navkljub sneženju je bila tako vožnja izven urejenih prog omejena na redke gozdnate površine, kjer smo mladi in manj mladi uživali v dobrem pršiču. Oba ducata smučanja željnih smo bili po koncu zimovanja srečni...

Zimski vzpon v smeri Jesih-Potočnik v severni steni Debele peči mi je bil predvsem v vnovičen poduk kako veliko vlogo ima (ne)kvaliteta in količina snega na skali, pa tudi to kako veliko je v resnici enoletno pomanjkanje gibanja v tovrstnem primeru zaradi poškodbe hrbta, ki ga že skoraj eno leto bolj (pa tudi manj) uspešno saniram. Grega je kot vselej poglavje zase in se čez vse ovire sprehaja kot po otroškem parku, njegova zbranost in preciznost pa ne glede na teren nespremenjeno odlična. Razmeram za katere...

Zimska odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov je botrovala manj pogostemu druženju širše zasedbe v z društvenimi sotrpini, mladimi in manj mladimi. Tako smo se izpad druženja pred jesensko himalajsko avanturo ob 20. letnici našega preljubega društva odločili enkrat za spremembo narediti pohodniško druženje izven območja zgornjesavske regije in se odpeljali v Zadnjico. Tam smo v prijetni popoldanski sparini v petek po takšnih in drugačnih obveznostih odrinili po udobni poti na Kriške pode in se namestili v...

Dežja in vode, ki bi napojila presušena tla že precej časa ni. Po hudo visokih poletnih temperaturah bi kakšna osvežitev res prišla prav. Namesto napovedi dežja je bila obetavnejša napoved perzeidov. In kje bi se lažje opazovalo meteorni dež kot visoko v gorah čim bliže zvezdam?

Odpravili smo se torej po kosilu iz razbeljene Ljubljane in se za las izognili 12 kilometrov dolgi koloni vozil pred predorom Karavanke. Pravočasno smo odvili z AC na Lesce in po stari cesti skozi Jesenice v strnjeni, a...

Z Urošem sva se zelo zadnji hip odločila, da jo mahneva na sneg. V iskanju razmer in ne preobilnim snežnim količinam, sva odhlačala na Vršič. Na Vršiču precejšnja gneča gorniških posameznikov, tečajcev in turistov, kar je sicer ob spluženi cesti januarja nekaj povsem običajnega. Do Vratc po nastreljeni smučarski gazi (nas so v alp.šoli učili, da se po turni gazi ne hodi, še posebej, če popolnoma nič ne pomaga), za vogalom pa pod severnimi ostenji Nad Šitom glave in Male Mojstrovke do prvega spusta v kotanjo....

Snežna fronta se je, kot se za nordstau spodobi, parkirala na grebenih gora, ki jih preluknja turski tunel. Sneženje je bilo izjemno, zlasti v noči na nedeljo. Močan veter je grebene spihal do kosti, v zavetrju višjih grebenov in gozda pa je bilo sveže puhaste snežne oddeje preko 80 cm. Smuka je bila zato kljub nekaj širšim smučem oteškočena. Strmina bi pač morala biti bistveno večja! A za novembrsko smuko v tako izjemnem zimskem ambientu se ne bomo pritoževali oziroma kaj bi si sploh še lahko želeli... Aja,...

Opevana in povečini hvaljena smer z udobnim dostopom s prelaza Vršič je nadvse priljubljena smer, ki smo jo imeli Rok, Luka in jaz med tednom k sreči povsem zase. Smer nam je bila v redu, a brez vsakršnih presežkov. Dostop je zaradi odsotnosti snega preprost(-ejši), vseeno pa je na nekaj mestih potreben previden korak. V uri in četrt smo se znašli pod steno, kjer vstopa ni težko zadeti. Kljub sicer toplemu dnevu pa nas je presenetil hlad in prvi metri smeri so minili s precej trdimi prsti. O sami smeri je že...

Leto 2023 mi bo v spominu ostalo (žal tudi ali pa predvsem) po nesreči in poškodbah ter posledični začasni delni ohromljenosti, ki me je prikovala v posteljo in pozneje v (pre)počasnem tempu ponovnega učenja hoje na Soči nazaj “v življenje” kot ga poznam. Vnovičen opomnik kako samoumevno se nam zdi zdravje, ko smo zdravi… Neizmerno hvaležen vsem vpletenim, ki so mi pomagali “vstati” in se iz plazilca vnovič vzravnati in migati se tako po (pre)dolgem času spet oglašam. Z nekaj vmesnimi gibanji po gorah v...

V razmiku le nekaj dni ponovno v Karavanke in ponovno na sedlo. Ampak veter, razmere in sneženje ter časovna omejenost so dejansko govorili v prid današnjemu izbora. Pri avtu je kakšnih 10 cm novega, ki z višino narašča, do sedla višina novega, suhega snega naraste na slabih 20 cm. SV veter dela zamete in nas ob preoblačenju zasipa, a se smuke veselimo. Prvič jo urežemo po gozdu, kjer je zaradi drevja posejanega po pobočju potrebno nekaj več zavojev, kjer se svež, suh sneg predira do tal, do stare trde...

Razmere onkraj meje nad Zajzero na božično jutro ni možno opisati, saj lestvica razmer od 1-5 ne pokriva takšne žalosti. Naš doma zastavljen cilj je bil drugačen, a tekom ture dvakrat spremenjen. Podoba slabo zasnežene pokrajine je pač narekovala adaptacijo. Zjutraj v primežu inverzije na zamrznjenem parkirišču (5 EUR) tempratura vztraja tik pod lediščem, čim pa se dvignemo 50 metrov nad jezero hladnega zraka pritisne strašanska odjuga. 5 cm snega na poledeneli podlagi, ki leži na globlje skriti še bolj gnili...