Včeraj sva z Luko Kramaričem plezala v Karavankah. V severni steni Velikega vrha sva splezala smer Dolinarjeve, ki se ponaša z lepo linijo desno od značilnega stebra. Brez pretiranih planov sva odšla preverit razmere, ki so se izkazale za precej solidne. Snega v sami steni je malo, vendar prekriva vse ključne skoke. Kvaliteta snega je na ključnih mestih solidna: z nekaj truda je bilo možno zapičiti cepin v dokaj trd sneg, ki pa vseeno ni škripavec. Težavnejši deli smeri so skoncentrirani v spodnjem delu smeri, druga polovica poteka po lepih zasneženih grapah/vesinah. Varovala sva se na kline, frende, drevo in snežne kline. Sestopila sva na Kofce, saj je pobočje proti Hajneževem sedlu izgledalo potencialno plazovito. Lepa smer, ki jo vsekakor priporočava.
