Za uvodno skalno turo mi je Jakob iz AAO za petek predlagal omenjeno smer. Ker smer ni klasična (nabita), sem imel do nje kar spoštovanje in zjutraj na vstopu je bilo prisotne kar nekaj mokrote. Stena je bila še polna lis od neviht prejšnjega dne, jaz sem pa tudi švical, živci pa to :). No po prvem raztežaju je bilo vse lažje, vendar nama v celi smeri ni bilo podarjenega prav nič. Razen prvega štanta, ki pa ga je Jakob tako ali tako spregledal, sva morala vse ostale narediti sama, prav tako je treba urejati vmesno varovanje (klinov je v celi smeri nekako 6-7, enega sva še midva pustila), zato veliko klinov jeb in metuljev na pasu pride še kako prav. Na sredi smeri pred kaminom sva našla zviling pripravljen za abzajl in metulje na štantu, in priznam da zavedanje, da stojiš na kraju nesreče ni ravno prijetno. Svoje so dodali še grozeči nevihtni oblaki. Najden štrik sva zvila pospravila v nahrbtnike ki so tako postali še težji, in poskusila čim hitreje zlesti smer. Izstopila sva čez morje ruševja, sestopila pa čez Sukalnik (melišča so zelo zoprna se prečit).
Drugače pa se mi je smer zdela take vrste, kjer se veliko bolje počutiš na vrhu, kot pa med plezanjem, saj skala na veliko mestih ni najboljša, varovanja ni veliko, orientacija tudi ni najlažja, poleg vsega pa te na vrhu čaka še morje rušja. Sem si pa dokazal, da dokaj suvereno plezam naprej V. stopnjo in nameščam varovanje, tako da čakam kako klasiko poleti v severnih stenah.
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...