Z Rokom sva pred pisarno skočila še na čudovito Jezersko. V "krasnem" oblačno-meglenem vremenu sva jo potegnila na Goli vrh (1787 m), kjer sem med potjo izgubil še stavo. Ves čas sem imel namreč v mislih, da je vrh nekaj več kot 1800 metrov visok, v resnici pa je manj. Roku sem tako da dolžan vrečo zdrave prehrane iz zlatega M. Škoda. Sneg je do višine nekje 1400 m precej težak, dela se tudi že skorja. Višje višina snežne oddeje skokovito narašča in je vse bolj "okusna" do samega vrha, kjer pa je precej spihano. Spust sva začinila z malce daljšim ovinkom na avstrijsko stran in potem po krajšem vzponu nazaj na sedlo in po klasiki med drevjem nazaj na Jezersko, kjer naju je čakalo še nekaj smučarsko-tekaške tehnike do izhodiča, saj je potrebno avto pustit dalllleeeč spodaj. Parkirišča so splužena/urejena. Hvala Jezerjanom, da namenjajo pozornost obiskovalcem vašega čudovitega kraja, tudi takšnim brez lopat v avtomobilih. Bila je kratka, a sladka tura.
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...