Snežne vile so nas letos obdarile mnogo prej kot smo bili navajeni zadnjih nekaj let. Objava je na žalost z nekaj zamude, a drugače žal ni šlo.
Na veselje snegoljubcev, se zima tudi še ni poslovila, čeprav je vmes z muhastim vremenom prišlo tudi tropsko deževje, kmalu za tem pa k sreči znova ohladitev in nekaj centimetrov svežega snega.
Do Tonkine koče smo prišli na bencinske hlape po poledenelem lunaparku, od tam pa nadaljevali na polento in žgance ter hoferjevo sadno kašico.
Duško,...
S par dnevi zamude še objava... Ob vzpenjanju po zasneženi cesti od Koče na Gozdu proti prelazu Vršič, smo si obetali brezskrbni povratek po smučarski gazi nazaj po cesti. Bolj kot smo se približevali prelazu, bolj smo slutili, da je cesta pravzaprav prevozna. A le v eno smeri - s strani Bovca.
Na prelazu smo bili popolnoma sami, kar je zelo redek slučaj, če že ne privilegij, saj je slovenski najvišji cestni prelaz sicer popolnoma oblegan in tudi okupiran, tako poleti kot pozimi. V bistvu je vsako...
Takoj po tem, ko sem prejel zeleno luč, da je moje zapestje spet pripravljeno (postopoma) na ekstenzijo in plezalne obremenitve, smo jo z mladcema zarinili nad Vršič.
Severna stena Nad Šitom glave je nadvse priročno popoldansko izhodišče, saj so pretežno vse smeri ob vsaj zmerni hitrosti vzpenjanja dosegljive pred koncem dne. Po sedenju pred računalniškim zaslonom pa tovrstna rekreacija še posebej paše.
Kot se za društvena kolega Lukata in Nejca spodobi, je bil tempo dostopa vse prej kot...
Tokrat smo se v skalo odpravili malo bolj penzionersko in smo štartali iz ljubljane "šele" ob 7h. Nam zaspancem, ko se ob 7h šele drugič obrnemo v postelji, je še to malo zgodaj, za prave hribovce je pa to že popoldansko plezanje ;)
No ker ura res ni bila najbolj rana, smo se odpravili na vršič zaželeti par želja v vodnjak. Vodnjaka sicer nismo našli, je bila pa skala zato toliko boljša.
Prvi in drugi raztežaj sta bila prava pravljica za plezati, solidna skala, platasta petka, čisti užitek, kar...
Že pred leti, ko sem plezal smer Boba Marleya, se je nedaleč stran, na levi strani nasmihala lepa luska. In mnogo let pozneje so tam splezali novo, kratko, a sladko vertikalo z imenom Vidova smer z oceno IV-V/VI+, 130 m. V celoti opremljena in s kratkim dostopom je bila za srednje slabo vremensko napoved kot nalašč. Nejc, Gregor in jaz smo se sicer že tik na vstopu prestrašili projektilov, ki so jih bile sprožile zgodnejše naveze v smeri Stebra ob Kamenkovem kaminu, a je strmina v smeri poskrebela za to, da...
Za velikanski časovni zamik se posipam s pepelom in obljubljam, da bom v prihodnje vestnejši z reportažami društvenih izletov. Minuli vikend pred tednom dni je bil tretji možni termin za tradicionalni društveni vikend v objemu zimskih gora. Zimo smo sicer ujeli, a le na koledarju. Visoke temperature so tudi prek noči vztrajale nad lediščem in tako smo se šli v grapah nad Vršičem bolj ritje kot zimske vzpone. A nič ne de - prijetna družba, v letos zaradi premikanja in slabšega vremena bolj okrnjeni izvedbi, je...
Za letošnji dopust sva si omislila bolj šparovno varianto in se odločila, da ne bova matrala in futrala avta, ampak sebe. Pa sva šla s kolesi malo pogledat najine priljubljene kotičke po Sloveniji.
Pot se je začela na domačem dvorišču v Sodražici. Cesta naju je prvi dan peljala do Bloškega jezera, nato pa naprej v Cerknico ter čez Rakov Škocjan v Postojno. Tja sva prišla ravno v času za kosilo, nato pa počasi nadaljevala pot proti Predjami. Nekje v gozdu ob makadamski cesti, ki vodi v Podkraj, sva rekla,...
V duhu čim boljšega izkoristka časa se je za aktivni vikend budilka oglasila že ob 3. uri. Dan sem dobro začel s tem, ko sem skrival torbo za popoldanske aktivnosti v grmu ob poti na Stol. Pohodil sem namreč gromozanski pasji drek. Nekaj sekund smo v avtu s Pajotom in Aljažem še molčali, čakajoč, da se ob oglasil krivec za grozljive vonjave. Ker se odgovorni ni javil, sem začel pogledovat proti svojim čevljem in še v polmraku zagledal grozljivko z razmazom na čevljih in predpražniku Pajotovega lepega avta. Z...
V vsej tej pomankljivo-snežno-ledni zimski žalosti smo se tečajniki odpravili na Vršič, kjer se je odvijal
zimski del letošnje alpinistične šole. V dveh dneh smo obdelali celotno ledeniško in snežno tehniko, za konec pa še malo popikali v slapovih pod Prisankom.
V soboto zjutraj smo se iz Dolgega mosta odpravili na Vršič. Ko smo prišli do naše ciljne destinacije, so nas najprej razočarale letošnje razmere. Snega je bilo na višini 1600m komaj za vzorec. Odpravili smo se proti Mojstrovki v bližino...
