Objave

Nedelja se je začela z budnico ob nenavadni uri, ko nekateri še na polno žurirajo. Ne vem, ali me je zbudila budilka, ali glasba z zabave nekaj sto metrov stran.
Na Vršič sva se pripeljala še v popolni temi in daniti se je pričelo, ko sva se že spuščala v Tamar. Pri potoku sva zavila z markirane poti navzgor proti začetku smeri. Vmes se enkrat nisva mogla zediniti ali plezati naravnost po mokri grapi ali se vleči naokrog po vlažni travi. Boljša izbira je bila skala. Po treh urah sva bila pod steno, kjer...

Vremenska je bila slaba, želja po zraku in pikanju Grape v Kuku, pa se za to ni zmenila. Pred 14 dnevi je obsik kolegov rodil idejo, da bi tole bilo fino it pogledat od blizu. Za odločitev, da greva, sva bila na koncu poplačana z odlično razmero v grapi (in konkretnim detajlom v njej), lahkotnim grebenskim sprehodom na Travnik, romantičnim aprilskim sneženjem in zanimivim sestopom po lovskih stezah do izhodišča, ter seveda, s hribovsko malico v Tonkini Koči na Vršiču.

Klasika, ki naj jo bi vsak preplezal. Včeraj sva z Arnetom uživala predvsem v srednjem delu kjer je skala res odlična, raztežaji in težave pa konstantne. Res pravo plezanje!!! O prepoznavnosti smeri priča srečanje z tujim alpinistom na Vršiču, ki naju je ogovoril in nama zaupal da je smer preplezal 40 let nazaj. Ob čimer v tebi zraste spoštovanje do plezalcev pretekle generacije.