Objave

Včeraj v nedeljo 28. januarja 2018, smo Nejc, Tadej in jaz za rep ujeli temperature, ki so bile za naš okus že na sami meji sprejemljivega za vzpon v lepi in dolgi snežno-ledni smeri oz. treh, ki si ena nad drugo sledijo čez haldno severno ostenje Dolgega hrbta nad Jezerskim.

Sneg v Teranovi je bil na strmih mestih dober, drugod so višje temperature zgornje sloje snega že spremenile v kašico. Vmes sem se malo zmedel in za trenutek pomislil, da smo se znašli v klavnici, saj je bilo po snegu Teranove...

Spoznal sem jo tako, da smo skoraj do nje zapeljali dva dni prej, ko smo si ogledovali nekaj drugega. In prvo kar sem slišal je bilo: "U nee za njo nimamo cajta, ta je prehuda za dons."
Nakar mi Nejc en dan pozneje reče, če bi jo šel vseeno sprobat v nedeljo (to je bilo na božični dan 2017). Hmm če me nejc vabi pa že ne more bit tolk zajebana in seveda rečem ja.

Vseeno se spraviva taktično, saj nočeva da je kdo pred nama na njej. Ker če je kdo tik pred tabo vseeno ni tako prijetno. Bližava se ji...

Danes smo obiskali Teranovo, vendar je nismo splezali, saj je ostal le še potok. Pa še skale frčijo po zraku. Odsvetujemo obisk.