Objave

Z "Blažminatorjem" sva se včeraj zvečer pripeljala do Peričnika, obula dereze in po dobri uri cestnega pristopa okoli 22h začela iskati zimsko sobo pri Aljaževem domu. Tam je sicer smerokaz "zimska soba 100 m", a to so bili nenavadno dolgi metri. Važno, da sva jo našla in kmalu zaspala.

Danes ob 4:00 budilka, še 20 minut je trajalo, da sva se "zbrihtala" za vstajanje. Dolinski zajtrk (če je že soba luksuzna, naj bo tudi zajtrk topel!), pakiranje, odhod ob 5h. Seveda trda tema, sneg močno pomrznjen....

Napovedno poslabšanje vremena pomeni, da bomo lahko končno spet kakšen dan v dolini, ne da bi gledali bele vršace.
Toda z očetom sva morala izkoristiti še zadnje ure pred padavinami. Včeraj (19.1.) sva tako skočila na Rodico z južne strani - iznad Ruta. Z avtom do odcepa za Bizle, nato še v temi peš po gozdni cesti proti mladinski koči; strnjena snežna odeja je bila kakih 100 m nad avtom. Počasi se je začelo daniti, med "pikanjem" po trdi grapi levo od Jehlca sva občudovala jutranje barve in orografske...

Po silvesterskih dobrotah iz Matejeve kuhinje se je prav prilegel novoletni pohod na Debelo peč.
Sredi dneva je bila včeraj na Pokljuki sicer podobna gneča, kot nekaj dni prej pred nakupovalnimi središči. Parkirali smo skoraj na glavni cesti čez Pokljuko. Pohod je bil tako nekaj daljši od planiranega, a smo ga v hitrem tempu zaključili še pred temo.

Dan je bil vsekakor za izkoristit, zato sva z Džanijem že ob svitu stopicala proti Krnici. Kot je že Anže zapisal je res, da mraz z višino popušča. Tako je bilo pri koči še -8, pod Kriško steno pa samo še -3. Vendar še vedno dovolj, da je pršič ostal. Na vrhu ga je okrog 30 cm na fino trdi podlagi, nato pa z višino linearno pada tudi debelina te nadvse zaželene vrste snega. A se je splačalo. Priporočava še ostalim, kajti nekaj metrov je ostalo še nezvoženih.