Že pred dvema tednoma (ali tremi?) sva z Matevžem odplezala super klasiko DKV v steni Velikega Draškega vrha. Ker sva tisti dan v smeri naštela še štiri druge naveze, se nisva obirala, čeprav je bila plezarija v lepi in navpični skali odlična. Sestopila pa sva proti Pokljuki, kar je že tako lepo turo še polepšalo.
Bila je še tema in v preteklih letih povsem normalna žurerska ura, ko smo minuli petek prekladali plezalno robo iz avta v avto tam pred občino na Vodicah. Pa nam ni bilo prav nič težko, energije smo bili polni že zarana in posledično je bil tudi tempo po dolini Kamniške Bele temu ustrezen - na vstop smo prisopihali po uri in pol znojenja navkreber. Plezarije, kot jo doživiš v slavnem GGju - do koder se je hvalabogu potrebno malo potruditi - niti ni težko strniti v par besed. Gre preprosto za čudovito smer...
Kot že mnogo let doslej smo tudi tokrat obeležili jesenski dan s tradicionalnim društvenim kostanjevim piknikom. Lansko jesen smo ga izpustili zavoljo slabega vremena, letošnja vroča jesen pa vsaj po temperaturah nikakor ni v ničemer spominjala na prejšnja leta. Vesela družba, povprečen kostanj in lepo vreme so pričali še enemu lepemu dogodku našega športno-turistovskega društva, kjer smo se znova spomnili tudi našega Goldija, ki bi prav na ta dan praznoval svoj rojstni dan in ki nas je tolikokrat prav na...
Za vikend smo se v tem čudovito monsunskem vremenu odločili izkoristit trenutke brez dežja in veliko sopare pri sosedih. Odpravili smo se plezat Jenijevo zajedo, ki - kdo bi si mislil - poteka po najbolj izraziti zajedi v severni steni s pretežno dobro skalo - Košutnikovega turna. Kot pravijo navodila, za tiste, ki le-te bolj dosledno upoštevajo - je metulj številka 3 potreben za grosse psihologische hilfe ali po domače: v mokri in mestoma sluzasti poči bi bili metulja številka 3 res zelo veseli. Lepo je bilo...
Z Džanijem sva izkoristila vremensko luknjo v tem aprilskem vremenu in v štirih polnih dolžinah vrvi splezala omenjeni smeri v Jezerskem vrhu z enim dodatnim raztežajem gospodinje. Svedrovcev je ob vsakem obisku več tako da je treba mestoma že kar pogledat, da ne vpneš napačnega. Najbrž temu botruje tudi nova cesta, ki so jo potegnili takorekoč do vstopa v smer. Sodeč po barvi še precej na sveže. Do prihoda sparine in sonca sva bila fertik.
Po dveh letih je bilo že nujno, da spet šibava v Paklo, za razliko od ponavadi pa sva zraven povabila še "tastare". Nekak sva jim hotela pokazat zakaj prideva na obisk samo takrat, ko je slabo vreme :) Malo za hec in malo zares...nardila pa sva jim nepozaben izlet. Mojga fotra pa sva po cca 52letih ponovno spravila v steno. No zdej bo pa spet plezat začel pr 70ih. Edino prav :) Mi2 pa sva se še posladkala z Anića Kukom in Brahmovo smerjo. Zadovoljna...zdej za praznike nebo treba v gužvo ampak na kak manj...
V soboto smo se z novimi tečajniki odpravili na toplo jesensko sonce oponašat martičke, ki izvajajo vsemogoče vragolije v svetu vertikale.
Punce so se odlično izkazale in plezale kot baleke.
Tudi fanta sta pokazala svoje mišice in grizla po skalah kot risa. Ker je bila plezarija več kot uspešna smo dan zaključili pri Popoviču na terasi z razgledom na morje in polnimi želodčki izvrstnih slaščic.
V soboto je letos končno prišla na vrsto Triglavska stena. Ob štirih zjutraj sva s Sandijem, še v popolni temi, zapodila iz parkirišča v Vratih proti Steni. Hodila sva bolj po spominu in brez lučk. Na poti v gozdu mi je nenadoma spodrsnilo in nič mi ni bilo jasno, ko sem se znašel na snegu. Šele nazaj grede sem ugotovil, da je v Vratih, tik pred znamenito vponko, še vedno precejšen ostanek silovitega pomladnega snežnega plazu.
S prvimi sončnimi žarki sva prišla do vstopa Spominske smeri Sandija Wisiaka....
Po tem, ko smo se odpeljali s Krme in zdrveli na Vršič snemat Špik in Škrlatico, smo noč (znova) prebili v Koči na Gozdu. Po večerji smo popadali v postelje in umrli do zjutraj. Hiter zajtrk in že smo bili na poti proti smeri Skozi okno, za katero v vodničku piše, da je ena lepših v ostenju NŠG. Šele po preplezanem prvem raztežaju, ko je dol popadalo na stotine kilogramov skalovja sem opis prebral do konca in zasledil zanimiv stavek, da od lanskega poletja nad smerjo preti nevarno skalovje, ki čaka, da se...
Naš prvomajski družinski dopust na otoku Pagu smo izkoristili za obisk plezališča v Metajni. Ob zelo spremenljivem vremenu smo izkoristili idealne razmere petkovega dne in se podali v po opisih sodeč lunarno pokrajino nad paškim zalivom. Zelo zanimivo plezališče postreže z neobičajnimi smermi in neobičajno skalo in čudovitimi pogledi na kristalno čisto morje. Nekatere smeri potekajo dobesedno po zlepljenih fosilih. Ker je bil izlet družinski smo izbrali sektorja C in D, ki sta najbolj primerna tudi za...