Objave

V petek smo uživali na sončku v Tamarju, v soboto pa se borili z vetrom in mrazom pod Kotovim sedlom.

Na dan praznovanja smrti največjega slovenskega poeta smo se TTS11-jevci in pridruženi tovariši ob nekoliko nekulturno-jutranji uri zbrali ob vznožju velikanke. Nataknili pse na smuči in smuči na pancerje in pancerje na noge ter oddrsali po mrzli senčni tamarski dolini zlato osvetljenemu cilju Kotovega sedla naproti. Ravninski začetek nas je ravno prav ogrel da smo švignili mimo koče in zarezali v strmino. Kaj kmalu smo spoznali, da robniki niso kos pomrznjenemu in strmemu pobočju, in v naslednjih dveh urah...