Objave

Vsled zelo slabi vremenski napovedi je bila udeležba z našega ljubega turistovsko-športnega društva skromna, a doživetje je bilo vseeno lepo. Za cilj dne smo izbrali Mali Draški vrh, ki je priročno blizu, a kljub temu nudi čudovite razglede na okoliške vršace. Pokljuka je pred kratkim dobila še kar nekaj metrov povsem prenovljenega cestišča, tako da je vožnja na to planoto s svežim zrakom in od lubadarja načetimi smrekami zdaj še bolj udobno. Relativno visoko izhodišče v Triglavskem narodnem parku je tako še...

No, ker je bila turnosmučarska tura na Cmir tokrat na žalost odpovedana, je Jani prevzel pobudo in si izbral za cilj Jalovec. Že v sredini tedna sem malo tuhtal ali bi se za vikend kam v gore odpravil ali ne.
Spremljal sem vremensko napoved in bila je kot naročena. Niti enega oblačka nismo opazili nad našimi Julijci.

V petek popoldne sem sporočil Janiju, da se bom udeležil ture. Super, napisal mi je da se vidiva. "Vidiva? Kaj, greva sama, kje so pa ostali interesenti za turo?"
Kake pol ure...

V smučarsko eni najbolj erotičnih sezon, ko sem si v visokih gorah Alp prismučal več kot 150.000 višinskih metrov prvovrstnega pršiča, se nama je s Klemnom iz športne trgovine ActionMama porodila ideja o projektu, ki bi pripomogel k varnosti zimskih obiskovalcev slovenskih gora. Povezal sem se z vsestranskim snežnim strokovnjakom in društvenim kolegom Jako Ortarjem in ideje so začele preraščati v realnost.

Novembra in decembra prejšnjega leta se mi je zgodil manjši kolaps. Najprej me je pokopal virus, ki me je polegel v popolno horizontalo in me prisilil v soočenje s strašnimi iglami. V žilo sem iz domače zdravniške oskrbe prejel magične infuzijske koktajle, po katerih se je trend zdravja končno obrnil v pravo smer. Razpadu imunskega sistema je gotovo botrovalo pomanjkanje spanca. Morda še kaj manj očitnega... V glavi se mi je bledlo ne le zaradi zame še posebej visoke vročine (39,7ºC), temveč tudi...

Na praznični ponedeljek sem se zapeljal iz megle na Gorenjsko, kjer pa je nizka oblačnost še zakrivala vse vrhove. Podaljšal sem vožnjo do Predela, tam pa se je odprl razgled na s soncem obsijano Primorsko. Strma Loška Stena sem mi je vedno zdela zanimiva, zato sem zavil v dolino Loške Koritnice in šel pogledat tja gor. Najprej po markirani poti čez Brežice in na sedlu desno po travah na Plešivec. Na Plešivcu sem se med malico malo razgledal naokrog in precej rušnat greben Loške Stene me nekako ni najbolj...

Zadnji teden sem se klatil pretežno po Julijskih Alpah. Nazadnje sva bila konec tedna prek noči na oni strani Škrlatice z Duškotom, kjer sva ob spremljavi človeških zvokov, ki jih je občasno prek doline Vrat prinesel vetrc s Kredarice, opazovala nešteto utrinkov in zvezde. Del tega nebeškega plesa na kratkem timelapsu. Bila je neverjetno lepa noč pod milim nebom!

Hudo poletno vročino se najlažje preživi v hribih. Zato sva se odpravila tja gor, tam kjer se čas ustavi in duša spočije. V petek po službi sva se odpeljala v Bohinj in se povzpela do planine Krstenica, odšla naprej proti Jezerskemu stogu, kjer sva prespala.Najino turo sva nadaljevala preko Velega polja do Doliča, od tam pa prečila severno steno Kanjavca in prišla na Prehodavce. Na skalnatih podih sva našla košček mehke travice in tam občudovala tisočero zvezd. V nedeljo sva prečila greben Lepega špičja in...

Osmero slokih mož in ena dolgonoga gospodična se nas je v nedeljo sprehajalo po grebenu med Škrnatarico in Dovških križem... Vzpon smo prišeli z Vrat, nadaljevali čez Gulce in čez Vzhodno grapo na Škrnatarico. Od tam pa po grebenski rezi in dvakrat okrog stolpov po južnem pobočju na Dovški križ ter mimo Bivaka II na Jezerih nazaj v Vrata. Po dobrih 10 urah smo bili znova pri avtu - navdahnjeni z lepotami narave in humorjem odlične družbe! Razširjene vtise tokratne avanture z bogat(ejšo) Preberi več

Dolkova špica je menda že v poletnem obdobju zapostavljen vrh, dasihravno pristop na vrh ni zahteven in s svojimi častitljivimi 2591 m sodi med višje slovenske dvatisočake. Nanj smo se danes z Vrat povzpeli v sprva precej tropskih razmerah: zeleno podrastje, listje na vejah in visoke temperature. Nekje na okrog 1800 m pa smo vendarle dosegli letnemu času primernejše pogoje in z vsakim korakom zavoljo vetra, ki je bil pihal pred dnevi in tudi danes, globlje bredli po snegu, v zadnjih strminah pod grebenom tudi...

Danes smo telovadili nad Vršičem in gazili tistega nekaj malega snega, kar ga je mati narava odložila v Julijcih. Mestoma ga je skupaj napihalo malo več in ga zapacalo med rušje, v katerem smo danes lep del popoldneva plavali proti vrhu Robičja, kjer smo bili nagrajeni s sunki severozahodnega vetra in fantastičnimi razgledi!