Za še eno leto bolj odraslega življenja sem si zaželel malo v nebo in želja se mi je k sreči uresničila. Tokrat nisem plezal po skali, temveč sem višino pridobival z jadranjem na termiki in v stebrih. Za prvič mi niti ni šlo slabo. Škoda pa za vnovično brnenje reševalnega helikopterja okrog Storžiča, kjer je spet ugasnilo življenje...
Tudi letos smo odšli pomorskim dogodivščinam naproti. Tokrat sicer za nekaj časa verjetno zadnjič na nam bližnji Jadran, ki je kljub muhastemu vremenu znova navdušil - naslednjič bomo jadra razpeli na oni strani Atlantika! Prvi dan nas je žal že po dveh urah vožnje v smeri zahoda razočaral zlomljen zglob pri desnem krmilu, tako da smo se zvečer vrnili na izhodišče v marino, kjer so nam zaradi napake potapljača, ki je krmilo napak obrnil, odpravili težavo. Sledil je deževni večer, ki je sredi noči prekinil...
Letošnje jadranje je prve dni vsekakor zaznamovalo izrazito slabo vreme, ki pa ni bilo kos 18-članskemu ekipnemu duhu in tako v sredo zjutraj naposled popustilo in nas nagradilo s soncem in vetrom ustreznejših jakosti. Kot vselej smo se imeli super in doživeli marsikaj lepega in tudi zanimivega. Letos smo bili tako številčni, da smo jadrali z dvemi plovili, enim katamaranom in eno jadrnico ... Lahko računam, da bomo prihodnjič 3 plovila?
Že tretje leto zapored smo se odpravili na jadranje. Tudi tokrat smo izbrali katamaran in ni nam bilo žal. Dejstva govorijo svoje: strgano jadro, odtrgan desni propeler, jadranje s hitrostjo 17,3 kts in še bi lahko naštevali. Vreme je bilo povprečno, a ne preslabo, družba odlična, zabava izjemna. Več naj pove nekaj fotografij in pa še filmček.
Z velikansko zamudo sem nekako le zlepil skupaj delčke zgodbe iz našega prvega Freeapproved jadranja. To je sicer sedaj postalo že tradicionalno, a vseeno - da video ne gre v nič - ga limam tule.