Objave

Kot vse kaže se bomo v Sloveniji od zime poslovili še preden bi jo dodobra užili. S snegom in nizkimi, za zimske vragolije primernimi temperaturami skopa, se noče in noče prikazati na domačih tleh. Zato je treba po zimske užitke čez mejo, skozi več tunelov do višje ležečih in bolje zasneženih krajev... Dva dneva polna kontrastov, ko je prvega orkansko pihalo in divje snežilo, ni bilo praktično nikogar, in naslednji sončni dan, ko je mrgolelo snegoljubcev in je sijalo sonce...

Aprilska sobota je v Visokih Turah postregla s soncem in svežim snegom. Odpeljali smo se proti Mallnitzu/Moelltalu in tam v iskanju senčnih leg in dobrega snega rinili na vse strani. Preden se je popoldan dvignila megla in oblačnost tudi v zgornja nadstropja, smo dodobra izkoristili dane trenutke na snegu in nasmučali slabih 4000 višincev po svežem snegu, slabo polovico po pršiču. Sneg je bil ob 11. uri na direktnem soncu že ojužen, v SZ-S-SV straneh pa odličen (kjer ni bil zapihan). Zima se (če ne bo čudeža)...

Z nekaj zamude še video report divjanja pri severnih sosedih, kjer neomejene količine snega nadomeščajo tudi najboljše učinke drog (brez stranskih učinkov z izjemo zasvojenosti). Smreke se počasi spreminjajo v smrežake, kot jih je nekoč poimenoval Jaka, ceste in vasi pa v pravljične objekte sredi sanjske dežele...

Danes se nas je peterica odpravila v iskanju zime k sosedom čez mejo, saj so izjemne snežne razmere v naši deželi obljubljale pretežno zaprte žičniške naprave. Nismo se zmotili glede naprav pri nas, več sreče pa smo imeli pri sosedih, kjer smo se nažrli puhastega snega, ki je varno skrit čakal v redkih smrekovih gozdičkih.

Sreča je bila ponovno na naši strani in končno smo po pršiču vozili v popolnoma sončnem dnevu. Ker je marec in sonce visoko, se je bil sneg na prisojnih legah, kljub nadmorski višini nad 2700 metrih začel po 13. uri hitro "posedati" in je bilo v popoldanskih urah treba iskat bolj senčne lege... Še nekaj fotografij...

Kilava zima se očitno ob slovesu vendarle želi prikazat v boljši luči... Konec prejšnjega tedna se je tako znova poklopila vremenska napoved in severni vetrovi so k sosedom prinesli mraz, fronta z juga pa vlago. Rezultat je jasen. Manj jasni so bili naši cilji, ki so ostajali zamegljeni vse do odhoda, a zahvaljujoč izkušnjam (z obilico sreče), smo dan od odprtja do zaprtja žičnic preživeli (s krajšo pavzo za klobase) v prvoklasnem pršiču. O količini snega bodo verjetno še največ povedale fotografije, za namig...

Svež sneg - še posebej pršič - je najbolj iskana dobrina večine smučarjev. Letos še toliko bolj, ker v Sloveniji nimamo nikakršne oblike snega. Z izjemo seveda najvišjih vrhov Julijcev, kjer imamo na voljo nekaj betona. Toda kar je dobro za plezanje, je slabo za smučanje. In obratno. V iskanju globokega pršiča smo tako na napoved tokrat leteli daleč na sever, k našim ljubim sosedom. In našli smo, kar smo iskali... Mraz in sneg - zaradi izjemno nizkih "polarnih" temperatur tudi prvovrsten pršič, ki skrit pred...

Neverjetni sreči z ohladitvijo in močnim padavinam se imamo za zahvalit, da smo v zadnjih dneh znova na, v in pod snegom! Huraaaa!
Simon, Klemen, Grega in jaz smo sklenili zimo po ogledu razmer nad Vršičem v sredo, 27. aprila (epizoda Rompompom nad Vršičem na blogu v naslednjih dneh) spet stopit na smučke in zariniti v globok pršič.
Odšli smo čez mejo k severnim sosedom, kjer smo imeli vse, razen sonca :) Sneg je bil neverjeten, a pri takšni ohladitvi in temperaturi -12ºC niti ne more biti drugače....

Avstrijci so imeli z zimskim vremenom več sreče kakor mi, njihovi južni sosedi. Tako imenovani nordstau je obilno zasul vzhodni del Tirolske, kamor so vabila poročila o hudem mrazu, izjemnih snežnih padavinah ter cestnih zastojih. Fronte s snežnimi padavinami se kot kaže zaradi ksenofobije ustavljajo že kilometre pred slovensko-avstrijsko mejo. S postavljanjem bodečih žic in ograj - oziroma kot se izražajo politiki - s postavljanjem tehničnih elementov za prehod državnih meja - se je očitno tudi vreme odločilo...

Z nekaj zamude še objava o gaženju v breg in smučanju po pršiču, znova v zavetju štiritisočakov Alp Castorja, Lyskamma in Pyramide Vincent. Fotozgodba v nadaljevanju, objava z velikoooo teksta pa že na blogu...