Po več tednih nestanovitnega vremena smo kljub ne najboljši napovedi v nedeljo skočili nad Vršič. Ves čas med oblaki, soncem in vetrom, smo uživali v suhi skali smeri Raz ob Kamenkovem kaminu. Obema alpincema je šlo super od rok in nog, za drugo smer pa si okusa po lepi smeri v suhi skali nista želela pokvarit, zato smo dan zaključili že zgodaj. Nekaj fotografij v nadaljevanju...
Kje? Vršič! Resno, že spet? Ja na žalost res. Spet smo bili tam, kjer je edinole kaj več kot 1 cm snega. Na Vršiču, natančeneje v neposredni bližini Tičarjevega doma nad prelazom, smo dobršen del dneva igrali krte in se delali, da se nahajamo v ledeniškem svetu. Preživeli so vsi, upam pa da kdo ne bo preveč podplut okrog pasu, ker so nekateri preveč resno vzeli simulacijo padca v ledeniško razpoko :) Vremensko pa porazno in kot se je izrazil Tadej, citiram: "Danes je hladen poletni dan!" so nas dejansko...
Prekaljena mačka Tine in Marko sta nam jo popihala nekam v višave po svoje, ta mladi mucki pa so pod Vršičem v zavetju smrekovega gozda rili po snegu ko krti. Vaje gor, vaje dol, metanje s cepini, hoja z derezami, varovališča v snegu in vse ostale bolj in manj koristne veščine so se odvijale v prijetnem zgornjem nadstropju dolinskega oblaka. Le za hip se nam je pokazalo veliko Prisojnikovo okno, takoj zatem pa nas je spet objela gosta megla. Nekaj fotografij telovadbe na zraku pa v nadaljevanju ...
Danes smo z alpinci štrikali in vrtičkali and Vipavo, na neprijetno vročem soncu. K sreči nas je tu in tam ohladila sapica, vmes pa smo trpeli med napadi raznih žuželk in bub. Strašno brneče je bilo okrog naših ušes. Alpinci so se dobro odrezali tako po znanju kot vzdržljivosti na pripekajočem soncu. Dan smo zaključili kot ponavadi na letališču v Postojni. Nekaj slikic pa spodaj ...
Rana ura, zlata ura nam je prinesla čisto prazen Črni Kal. Kar hitro smo zasedli sektor in napeljali smeri. Danes je bilo na meniju plezanje na top rope. Vsi so se odlično odrezali. Bravo!
V soboto sta se na Kališču pod Storžičem zbrala kakšna dva ducata fatkotov, kjer so pod budnim očesom legendarnega oranžnolasca s pomočniki alpinci vadili vozlje in premigali svoje ude za dogodivščine, ki sledijo.