Objave

Kot že mnogo let doslej, smo se člani društva pred poletjem in počitnicami ter potovanji, srečali na piknik placu na Jeprci pri Kranju. Džanozo legenda je znova vihtel orodje in obračal prašiče, čevape, pleske in piščance kot tudi bučke, paradajze in rdečo papriko za nemesojede in tiste, ki pazijo na linijo. Še pred tem pa znova poskrbel, da sva z njegovo recepturo nabavila ravno prav vsega za letos sicer bolj skromno udeležbo 40 lačnih ust. Posebej vesel sem bil tudi tistih, ki jih že dolgo nismo videli, pa...

Po mnogo letih, ki smo jih vselej z velikim zadovoljstvom preživeli na Vršiču pod toplo streho in čudovito hrano Koče na Gozdu, smo se tokrat zavoljo razmer zbrali na Zelenici. Vsakoletno tradicionalno druženje v gorah smo preživeli v izbrani družbi s spremljajočim programom. Zahvala gre v prvi vrsti mladim alpincem. Ogledali pa smo si tudi prvovrstno predavanje smučanja v pršiču v Gruziji kot tudi izleta v Patagonio. Tradicionalno smo podelili tudi Zlato motiko, ki jo je za leto 2015 prejel Luka Kramarič....

Z Lukom Kramaričem sva se šla naužit zimskih radosti v za naju edinstvene razmere v grapi - čisto pravi "škripavc" in pa -15°C na Vršiču. Z užitkom sva kar zletela čez grapo in se na drugi južni strani čudila skorajda patagonskim razmeram saj cepini držijo tudi v snegu v previsu. Sledil sestop in vožnja nazaj:)

Šest članov društva se nas je udeležilo Teka trojk, Pot ob žici, tradicionalne prireditve v spomin na okupirano Ljubljano. Barbara, Mark in Žiga smo sestavili prvo, Dule, Urška in Klas pa še drugo trojko. Odeli smo se v nove ekipne tekaške majčke ter ob pol desetih s Kongresnega trga štartali na čim boljšo uvrstitev. Dan je bil poletno vroč, tako da je postojanka z vodo prišla še kako prav. Hiteli smo proti Golovcu, kjer smo v hladu gozda končno malo lažje zadihali. Klanec je bil naporen, gneče veliko, a...

Poleti ni bilo časa za dopust, zato je napovedani FAT Maroko prišel kar prav in da bi ubila dve muhi na en mah, sva izkoristila nizkocenovne lete ter pred maroškim krogom v 2. polovici oktobra dopustovala še v Španiji. Za začetek na kratko v Barci, kjer sva imela na muhi predvsem Gaudijeve mojstrovine in flamenco, nato pa hop na največji kanarski otok - Tenerife. Ugoden rent-a-car, super urejene ceste in ugodno gorivo so določili glavni način premikanja in v tednu dni sva navozila 1000 km križ-kraž po otoku....

Poleti ni bilo časa za dopust, zato je napovedani FAT Maroko prišel kar prav in da bi ubila dve muhi na en mah, sva izkoristila nizkocenovne lete ter pred maroškim krogom v 2. polovici oktobra dopustovala še v Španiji. Za začetek na kratko v Barci, kjer sva imela na muhi predvsem Gaudijeve mojstrovine in flamenco, nato pa hop na največji kanarski otok - Tenerife. Ugoden rent-a-car, super urejene ceste in ugodno gorivo so določili glavni način premikanja in v tednu dni sva navozila 1000 km križ-kraž po otoku....

Dvaindvajset mandeljcev nas je bilo namenjenih na staro celino, da po dolgem in počez prečešemo Maroko - med drugim zajahamo tudi kamele in zavijemo še saharsko puščavo, se navijamo v odličnem rdečem apnencu soteske Todre in spoznavamo vse ostale bolj in manj daljne kraje. Da ne bomo spet preveč nedružabni, bomo tudi tokrat naše občutke in izkušnje s člani delili na predavanju v živo. Podrobnosti z datumom in uro sledijo na grupi.

Ker sem v soboto na plezanju izvisela zaradi službenih obveznosti, sem danes dobila tolažilno nagrado.Pod budnim očesom izkušenega jamarja mi je bilo dano se podati v nedrje matere Zemlje in ugotoviti, da jamarjenje vseeno ni to, kar sem si predstavljala-ozki rovi, plazenje po blatu in hlastanje za zrakom. Panika in histerija skratka :)
Dobila sem vsega po malem, malo hoje, malo feratke, malo manevrov. In sklep: lušno je blo, blata in plazenja pa ravno prav!

Ker sem v soboto na plezanju izvisela zaradi službenih obveznosti, sem danes dobila tolažilno nagrado.Pod budnim očesom izkušenega jamarja mi je bilo dano se podati v nedrje matere Zemlje in ugotoviti, da jamarjenje vseeno ni to, kar sem si predstavljala-ozki rovi, plazenje po blatu in hlastanje za zrakom. Panika in histerija skratka :)
Dobila sem vsega po malem, malo hoje, malo feratke, malo manevrov. In sklep: lušno je blo, blata in plazenja pa ravno prav!

S kar nekaj zamude sem končno spravil skupaj še filmček z našega čofotanja v kanjonu slapa Pršjak. Sodobno se temu početju reče kanjoning. Vsi smo se šli tovrstno početje prvič in smo bili res navdušeni. Očitno je v vsakemu nekaj otroka in brodenje po vodi, skakanje v tolmune in dričanje čez slapove v kristalno čisti vodi je res nekaj posebnega. Zahvala gre tudi športni agenciji Maya iz Tolmina, katere inštruktorji in vodiči so nas peljali v omenjeni kanjon. Super!