Ideja je zaživela zelo na hitro. Jaz bi šla, on bi šel, torej greva. Brez nek hudih planov, tempa, sekund, kilometrov, torej “homoturistikus” s kajakom ob zahodni obali Cresa. Dobila sva še priporočilo za ogled otoka Zeće in Unije. Navtične karte sem si sprintala tukaj for free: https://www.dropbox.com/sh/hy1sjzhbqemcoe5/AADZu0pq0_T857dCUYq2Rdima?dl=0,
ostalo sva spakirala po občutku.
Seveda so DRYbag-i obvezni, čim lažja vesla, seakayak for two pa sva si izposodila kar v kampu Kovačine....
Športno obarvani vikendi se kar nadaljujejo...
S prijatelji smo svojo povezanost in timski duh preverjali na Oviratlonu na Pokljuki (8. Julij). Nabralo se je 10km in 25 ovir, ene lažje ene težje. Ponekod je bilo treba možganske celice malo spodbudit k razmišlanju, za prehod skozi nekaj ovir je bilo potrebnih mal več rok, temni prehodi so preizkušali naše orientacijske sposobnosti, potrebno se je bilo splaziti tudi čez nekaj blata in mrzle vode, za konec so nam postregli elektrčni šok in spust po hribu...
Verjetno ima vsak nek svoj seznam nekih posebnih, morda magičnih krajev, ki bi si jih želel enkrat obiskati. Ne gre za neke običajna turistična mesta, ampak za mesta ali kraje, ki zaradi svoje zgodovine, pojavnosti, neke skrivnostnosti, morda nedostopnosti, zbujajo neko posebno privlačnost. Največkrat je to kak Machu Picchu, Angelski slap, Velikonočni otok, itd... Pri meni je eden izmed takih krajev Lasa s pokrajino Tibet.
Že sam prihod v Tibet je bil magičen. Zbudim se zgodaj zjutraj na vlaku in...
Najpogosteje se vozim v Julijce in tako vsakokrat mimo Karavank odbrzim brez, da bi jim posvečal pretirano pozornost. Zadnjič pa sem se na avtocesti ob zastoju pred izvozom za Radovljico zagledal v oble kosmatince z mamljivimi južnimi pobočji, ki sicer vabijo predvsem kadar imajo zimsko preobleko.
Pobrskal sem po vse bolj luknjičastem spominu in ugotovil, da mineva že več kot leto dni odkar sem nazadnje zmrzoval na Vajnežu in fotografiral Aljaža ob vragolijah na nebu.
Vzpon sem se odločil opravit...
Naključje je naneslo, da smo konec tedna doživljali Mangart (z okolico) tako z italijanske kot tudi slovenske strani. Ob tem pa primerjalno spoznali tudi domače posebnosti...
Podaljšan vikend smo preživeli sprva na italijanski, zatem pa slovenski strani Mangarta in ob tem nehote opazili nekaj razlik in slovenskih turističnih posebnosti. Po gorskem kolesarjenju nad kočo Luigi Zacchi smo zavili čez mejo v Bovec. Plezali smo v trenti in planinarili po Mangartu v smeri Vevnice. Ob čudoviti naravi in...
Z veliko zamudo še jaz pristavim lonček h pohvali organizatorjem tega čudovitega športnega vikenda v posočju. Vsakič, ko obiščem Sočo ali kraje blizu tej smaragdni reki, se zamislim in rečem: wau, pa zakaj nisem večkrat tu! Res je, da je za žabarje Bovec malček dlje kot severna stran Julijskih Alp, a je po drugi starni prav vsak meander Soče tako zanimiv in tako privlačen, da se tistih nekaj minut vožnje več takoj pozabi.
Letos smo z adidas Terrexom sodelovali na peti ediciji Soča Outdoor Festivala,...
Pa ker piva ne pijem...smo malo preverjali informacije in teren, kam bi se dalo iti plezat. Roman je izvedel, da so slapovi v Peklu narejeni in smo šli...
Zaradi mojega nočnega dežuranja smo se dobili v Peklu šele ob 10h.
Spodaj ni bilo videti preveč obetavno, ledu ni bilo prav dosti, a od drugega slapa navzgor je bil led povsod narejen. Ponekod je bilo potrebno paziti, da se nismo skopali v tolmunih, kar nam je uspelo, tako kot tudi tuširanje v četrtem slapu (bo pa leda prihodnje dni več) :). Peti...
Novembra in decembra prejšnjega leta se mi je zgodil manjši kolaps. Najprej me je pokopal virus, ki me je polegel v popolno horizontalo in me prisilil v soočenje s strašnimi iglami. V žilo sem iz domače zdravniške oskrbe prejel magične infuzijske koktajle, po katerih se je trend zdravja končno obrnil v pravo smer. Razpadu imunskega sistema je gotovo botrovalo pomanjkanje spanca. Morda še kaj manj očitnega... V glavi se mi je bledlo ne le zaradi zame še posebej visoke vročine (39,7ºC), temveč tudi...
Prejšnji konec tedna sem pomagal pri postavljanju novega bivaka in tudi malo poslikal in posnel. Par fotografij in video zato kar pripenjam, za celotno zgodbo o nastajanju bivaka ter predstavitev pa prilagam kar povezavo na posebno stran. Vesel in ponosen sem, da sem bil lahko del te zgodbe in si tako kot ostali želim le to, da bo bivak še vsaj 80 let lepo služil svojemu namenu ni da se bodo obiskovalci primerno obnašali :)
Slap Grmečica je ime dobil po zvoku podobnemu grmenju. Kanjon skozi katerega teče Grmečica je razgiban in čudovit za soteskanje oziroma kanjoning... Pred dnevi nama ga je s Sebo pokazal Matevž Vukotič in bila je čudovita avantura v sicer precej ledeni vodi :) Video malo drugačne vodne pustolovščine z veliko skakanja v bistre tolmune pa tulele...