Objave

Letošnji kolesarski dopust s kajterskim pridihom smo preživeli v Livignu na severu Italije, na meji s Švico. Mesto leži na nadmorski višini 1816 metrov in je raj za nakupovanje bencina, alkohola in tobačnih izdelkov, ker so dobrine na voljo brez davka. Izkazalo se je, da je Livigno raj tudi za gorske kolesarje in tako smo v tednu dni uspeli odpeljati samo delček tistega, kar ponuja bližnja okolica. Kolesarskih tur je veliko, naporno pridobivanje višine pa so nam nekajkrat olajšale gondole, ki na vrhove nad...

S prijateljem sva se v soboto odločila, da greva z bajki na planino Konjščico (1438m n.v.). Štart v Bohinjski Bistrici in potem po urejeni kolesarski do Srednje vasi. Tam si natočiva super ohlajeno vodo in štartava po makadamu v hrib. Do Uskovnice ni kakšne zahtevnosti, razen prahu, ki so ga dvigali avtomobili. Nekateri sploh. Po razpotju nad Uskovnico pa je do cilja v glavnem kolovoz, ki je na določenih delih kamnit, na nekaterih klancih so tudi skale. Ampak generalno ni nekih posebnosti, lep pa je predvsem...

Primož nas je malo okaral, zato pripenjam še eno vikend objavo :)
Presenetljivo dobro vreme smo v nedeljo izkoristili za prijeten kolesarski vzpon in spust iz Čemšeniške planine, ki nikoli ne razočara. Vključno z 2xĐ FAT legendama (Đani, Đomba) nas je bilo 9 . Vzpon iz Izlak, preko Čemšenika do smučišča Prvine je minil ob prijetnem kramljanju, ob prvem konkretnem blatnem vzponu pa se je slišalo samo še prestavljanje menjalnikov in globoko dihanje. Vzpona je bilo za dobri 2 uri, nato je sledil še spust po...

Enkrat junija sem se v nabiralniški vnemi zmenila za prečenje Pohorja na kolesu. Na kolesu zato, ker sicer prečenje traja predolgo pa ker bi znala biti hoja po "ravnem" kar preveč dolgočasna. Včeraj sem ugotovila, da teren sploh ni tako raven... Z mojim potrpežljivim vodičem sva po navedbah Garmina (ki je crknil malo pod zadnjim vrhom) naredila kar 2000 višincev, jaz sem se spoznala z "gorskim" kolesarjenjem in dobro izkoristila čas, ko je zahod Slovenije zalival dež. Aja, pa moja planinska knjižica je...

Enkrat junija sem se v nabiralniški vnemi zmenila za prečenje Pohorja na kolesu. Na kolesu zato, ker sicer prečenje traja predolgo pa ker bi znala biti hoja po "ravnem" kar preveč dolgočasna. Včeraj sem ugotovila, da teren sploh ni tako raven... Z mojim potrpežljivim vodičem sva po navedbah Garmina (ki je crknil malo pod zadnjim vrhom) naredila kar 2000 višincev, jaz sem se spoznala z "gorskim" kolesarjenjem in dobro izkoristila čas, ko je zahod Slovenije zalival dež. Aja, pa moja planinska knjižica je...

Za vzpodbudo vsem navdušenim kolesarjem-ceste, makadamske kot asfaltne so v začetku junija na južnih jadranskih otokih prazne. Skoraj tako tudi trajekti. Povsod mir, tišina, vse živo zeleno in dišiče.Spanje "na divje"si lahko privoščite v najbolj EKO hotelski verigi Oljčni gaj. Pod oljkami je teren vedno raven in pokošen( da voda ostaja za napajanje drevesa), ograjen z umetelno kamnito ogrado, ki odlično skrije pred nepoklicanimi ( prav pride varovalna barva šotora) in nudi prostor za kuhanje, sušenje...,z...

No neki je bilo treba počet čez vikend. Ker v soboto ni bilo na razpolago veliko časa sva skupaj z Meto odpeketala na Kamniški vrh. Vrh je postregel z visokimi temperaturami, pretežno suho podlago in prelepimi razgledi na Kamniške alpe in Ljubljansko kotlino.
V nedeljo pa smo skupaj s kolegi odšli na bajk, malo pogledat kako je kaj na primorskem Slavniku. Že v Prešnici je bilo vroče preden smo sploh začeli kolesariti. O snegu ne duha ne sluha (14 dni nazaj je bila cesta v zgornjem delu hudičevo...

Konec poletja in začetek jeseni, ko vas je večina plezala po najjačih severnih stenah, sva z Matejem gurala bicikel. In to kar daleč. Od Stockholma do Luxemburga. V petih tednih.
Svoja, sicer gorska aluminijasta konjička, sva opremila z tremi prtljažniki in osemnajstimi torbami, ostalo je v "asmobalkancialnismo" stilu viselo privezano s kolesa.

Vreme nama prvo polovico poti ni bilo najbolj naklonjeno, kar pa naju seveda ni odvrnilo od kampiranja v šumi. To, in pa dejstvo, da imajo Skandinavci...

Konec poletja in začetek jeseni, ko vas je večina plezala po najjačih severnih stenah, sva z Matejem gurala bicikel. In to kar daleč. Od Stockholma do Luxemburga. V petih tednih.
Svoja, sicer gorska aluminijasta konjička, sva opremila z tremi prtljažniki in osemnajstimi torbami, ostalo je v "asmobalkancialnismo" stilu viselo privezano s kolesa.

Vreme nama prvo polovico poti ni bilo najbolj naklonjeno, kar pa naju seveda ni odvrnilo od kampiranja v šumi. To, in pa dejstvo, da imajo Skandinavci...

Pretekli vikend smo se potili v Dolomitih okoli špic svetega Martina. 4 dni od koče do koče, smrdljivi, premočeni, lačni in zmatrani. kurc pa tak dopust... še bomo šli... :)