V soboto smo se z novimi tečajniki odpravili na toplo jesensko sonce oponašat martičke, ki izvajajo vsemogoče vragolije v svetu vertikale.
Punce so se odlično izkazale in plezale kot baleke.
Tudi fanta sta pokazala svoje mišice in grizla po skalah kot risa. Ker je bila plezarija več kot uspešna smo dan zaključili pri Popoviču na terasi z razgledom na morje in polnimi želodčki izvrstnih slaščic.
Moja življenska sopotnica je je tekom sezone dosegla kar zavidljivo formo v plezanju in ker se je že nekoliko naveličala vaditi večraztežajno plezanje le po domačem stopnišču … sva pač šla…v Veliki vrh.
Že v četrtek popoldne po službi smo omenjeno ,,gričo'' nad jezerskim obiskali Rok , Đani , Boštjan in jaz , kjer sva z Rokom splezala Belvi , Boštjan in Đani pa Prepih. Spotoma sem si še ogledal bolj osrednji del stene za ,,morebiten'' ponoven obisk .
Kot rečeno sva z Megi v nedeljo opravila s...
Isti podaljšani vikend, ko ste nekateri uživali v Dolomitih, smo mi obiskali Belopeška jezera (Lagi di Fusine) in dolino Remšendol (Val Romana). Slikovito dolino obkrožajo Ponce in mogočni Mangart , tako da plezalnih, pohodniških in kolesarskih ciljev ne manjka.
Mi smo se podali do koče Zacchi in nato pod ostenja Ponc, kjer je visoko nad dolino urejeno lepo gorsko plezališče.
Med oba jezera se je davno nazaj prikotalil ogromen balvan in tudi vanj so sosedje izvrtali luknje za svedrovce......
Nekaj utrinkov z otoka Hvar in plezanja DWS.
Za začetek dvotedenskih počitnic smo se odpeljali k našim severnim sosedom na obalo Milštatskega jezera , ki slovi po veliki globini ( 141m ) in lepi kopalcem , sprehajalcem in kolesarjem prijazni obali.
Jezero in okolica so nas očarali in ob kolesarjenju , sprehodih in kopanju , smo še veliko plezali in to pazi … v granitu.
Eno plezališče je nad samim jezerom in se varuje s splavov ( Jungfernsprung ) , medtem ko je drugo nekoliko višje cca 20 minut dostopa ( Breitwand ) in poleg frikarije...
Po nedeljskem severnem razu v Mojstrovki sva z Davidom (AO Free-lancer :) ) ugotovila, da bo potrebno malo več plezati. Zato sva v sredo po službi šla plezat v Begunjsko Vrtačo, kjer sva oba prvič plezala. Izbrala sva najbolj popularno smer Janc-Mali.
Na vstopu sva ugotovila, da ne bova sama, saj se je ravno ena naveza (ČAO, naša bivša tečajnica pri šp.plezanju pri Troštu) pripravljala na vstopu.
Smer omogoča raznoliko plezanje po platah, kaminih, zajedah in seveda šodru. Skala je vrhunska razen...
K sreči sem že malo pozabil, da je dostop v Čreto dolg in da se vleče kot pasja čreva. Verjetno zato tudi takšno ime plezališča, v katerem nas je plezalo 10 fatkotov in še pozneje še kar nekaj ostalih plezalk in plezalcev. Lušten dan v prijetni senci in optimalnih temperaturah.
Konec šole in .... obljuba dela dolg.
Tim si je zaželel kopanja in plezanja , midva pa plezanja in kopanja. Morja si je želela še Timova sestriča , evo pa smo šli ...v Baško.
Da ne opisujem ostalih turistovskih dejavnosti , takole. Plezali na polno dva dni, stene so od 13ih naprej popolnoma v senci , temperature so bile res fantastične in smeri so padale kot za stavo.
Več pa na:
http://dajzovepoti.blogspot.com/
Soboto in nedeljo smo v celoti namenili raziskovanju soteske Vipavska Bela in njene okolice.
Da smo lahko vsaj nekoliko natančneje spoznali vse razsežnosti tega okolja smo plezali , kolesarili in hodili.
Ugotovili smo , da je plezanje v sektorjih B in C poleti prijetno v popoldanskem času (po 15-i uri) , do takrat pa prija obisk tolmunov spodaj v soteski in kolesarjenje po poraščenih pobočjih Nanosa.
Po kakšnem mesecu dni monsunskega obdobja je danes v nekajurni vremenski luknji dokazalo, da sonce še obstaja. Za nekaj kratkih trenutkov smo ga uzrli med pležo v plezališču Črni Kal, kjer je odslej poleg obilice klopov na voljo tudi brezžično internetno omrežje.