Sobotno vreme je bilo ravno pravšnje za martinčkanje in podobne sončne aktivnosti. Tako se je peščica navdušencev podala v primorske konce. Priznam, da me je zelo sram in se že s pepelom posipavam, da mi kot (skoraj) lokalcu gre ljubljančan razlagati, kako se do plezališča pride. Še dobro, da je Mare posredoval, sicer bi me Zlato poslal okrog riti v žep.
Na zborno mesto pridem pred ostalimi in ravno se v miru zrihtam, ko prileti, kaj prileti - prihrumi Zlatotova srebrna puščica, ki se ne zmeni za...