Objave

Z Luko Kramaričem sva si v sredo privoščila dan dopusta in dan izkoristila za plezanje v Veliki Martuljški Ponci. V torek zvečer sva se povzpela do Bivaka za Akom in v udobnem bivaku prenočila. Ob ranem jutru sva zapustila bivak in se najprej povzpela do Treh macesnov, nato pa po dolgi prečki v desno vse do vstopa v Severno grapo, nekje na višini 2250 do 2300m. Začetek je nezgrešljiv, vstopiš v ozek graben, precej podoben Hudičevemu žlebu. Po 100 dolžinskih metrih pa sva zašla v past: zavila sva v lev krak...

V razmiku le nekaj dni ponovno v Karavanke in ponovno na sedlo. Ampak veter, razmere in sneženje ter časovna omejenost so dejansko govorili v prid današnjemu izbora. Pri avtu je kakšnih 10 cm novega, ki z višino narašča, do sedla višina novega, suhega snega naraste na slabih 20 cm. SV veter dela zamete in nas ob preoblačenju zasipa, a se smuke veselimo. Prvič jo urežemo po gozdu, kjer je zaradi drevja posejanega po pobočju potrebno nekaj več zavojev, kjer se svež, suh sneg predira do tal, do stare trde...

Včeraj smo se z Nejcem, Klemnom (AO Kamnik) in Majo (AO Kamnik) splezali smer Korito v Krnu. Smer je dolga, saj s plezanjem začneš nekje na cca 1450m in končaš prav na vrhu Krna. Dve ure smo potrebovali za dostop, za smer pa slabe 4 ure. Smer ima dva detajla. En je takoj na začetku, kjer je zahtevnost precej odvisna od razmer. Mi smo imeli dokaj solidne: dovolj snega, ki pa ni bil zmrznjen. Drugi detajl smeri pa se nahaja zadnjih nekaj 10m pod grebenom. Klemen je šel direkt navzgor in poročal o slabih...

Z Luko Kramaričem sva včerajšnji dan izkoristila za vzpon v južni steni Kokrske Kočne. Zjutraj ob pogledu na minimalne količine snega nisva bila pretirano optimistična, potem pa se je le našlo dovolj snega za vzpon. Orientacijsko zapleten dostop naju je kar zaposlil, vmes sva celo naredila en abzajl. Po slabih 3 urah sva se znašla pod smermi v južni steni Kočne. Smeri v desnem delu stene (v Kresalovem vodniku Zimski vzponi oznake smeri 3, 4 in 5) so bile v spodnjem delu suhe, zato sva se pomaknila levo in...

Razmere onkraj meje nad Zajzero na božično jutro ni možno opisati, saj lestvica razmer od 1-5 ne pokriva takšne žalosti. Naš doma zastavljen cilj je bil drugačen, a tekom ture dvakrat spremenjen. Podoba slabo zasnežene pokrajine je pač narekovala adaptacijo. Zjutraj v primežu inverzije na zamrznjenem parkirišču (5 EUR) tempratura vztraja tik pod lediščem, čim pa se dvignemo 50 metrov nad jezero hladnega zraka pritisne strašanska odjuga. 5 cm snega na poledeneli podlagi, ki leži na globlje skriti še bolj gnili...

Včeraj sva z Luko Kramaričem plezala v Karavankah. V severni steni Velikega vrha sva splezala smer Dolinarjeve, ki se ponaša z lepo linijo desno od značilnega stebra. Brez pretiranih planov sva odšla preverit razmere, ki so se izkazale za precej solidne. Snega v sami steni je malo, vendar prekriva vse ključne skoke. Kvaliteta snega je na ključnih mestih solidna: z nekaj truda je bilo možno zapičiti cepin v dokaj trd sneg, ki pa vseeno ni škripavec. Težavnejši deli smeri so skoncentrirani v spodnjem delu...

Cesta na Vršič je z zadnjim pogonom in verigami za silo (pre)vozna do Erjavčeve koče. Je povsem poledenela, ampak z dovolj materiala, da verige dobro grabijo. Čez fizično prepreko pri Erjavčevi koči pa gre le še peš... Megla se je razkadila nekje v višini prelaza, višje gor je bil dan umit. Na deloma pomrznjeni podlagi je ležalo ca. 10-15 cm pršiča, ki je ob vzponu mestoma podrsal in oteškočal korak. Vršnja flanka je bila nadvse omamna in ob zelo rahli sapici vrh Nad Šitom glave udoben razglednik na okoliške...

Obetaven začetek lepega zimskega dne na izhodišču ceste na Vršič, kjer so pogoste snežinke naznanjale pravo zimsko idilo ... Mimo koče v Krnici je že pošteno medlo in tako vse do naše najvišje točke... Vzpon z gaženjem je bil zahvaljujoč razgibanim krvožilnim sistemom prijateljev kar v redu, nad gozdno mejo pa so se začele postopoma prižigati signalne lučke. Ob nični vidljivosti, vetru in kakšnih 20 cm snega na sorazmeroma trdi zapihani in ponekod poledeneli podlagi ter po nekaj alarmih z okoloških strmih...

Minuli vikend smo se v nedeljo namenili na Lipnico, ki vabi z lepimi razgledi. Začenši pri mostu pod nekdanjo Eriko, smo Matevž, Dean, Džani, Nejc in jaz strumno zakorakali po mestoma poledeneli cesti do odcepa letne poti čez Kačji graben. Poti ni bilo težko slediti, ker je bila do višine ca. 1400 mnm uhojena, tam pa se je mukotrpno gaženje predhodnikov končalo in zarohneli so človeški stroji v obliki povečanih pljučnih kapacitet. V enakomernem buldožerskem tempu smo rili po mestoma do riti segajoči napihani...

Na Vrtaško sleme smo se odpravili v pričakovanju okusa po zimi in bili razmeroma uspešni. Nad planino nas je pričakal hladen dan in prvi sneg sezone. Ob povratku pa smo se pozabavali še z iskanjem gob. Jurčkov, marel in mušnic je bilo vsepovsod še celo preveč. Vseh pet veselih pohodnikov nas je ob izdihljaju lepega dne zadovoljno zrlo v prazen krožnik. Zima veseli te bomo, le pridi! PS: Manj veseli smo bili upognjenih vrat, zvitih in uničenih tesnil na avtomobilu, v katerega so nam vlomili nepridipravi....