Objave

Tura v Berninsko pogorje je že vse poletje nekako visela v zraku. V začetku jeseni se je končno vse poklopilo (vremenska napoved, prostor v kočah in seveda dopust). Miha je vse lepo splaniral in organiziral, a že na začetku bi se skoraj vse podrlo, ko sva obtičala v nepreglednih zastojih na italijanskih avtocestah. Z malo sreče sva jo zvozila samo z dvema urama zamude, da sva na sedlu Bernina še ujela zadnji prevoz z gondolo do koče oziroma hotela Diavolezza. Potem je šlo pa vse kot švicarska ura; večerja s...

Končno sva se ta vikend z Urbanom lotila Nove centralne smeri v Veliki Babi, ki je zaradi svoje dolžine in polne opremljenosti zelo priljubljena med slovenskimi in tudi tujimi plezalci.

Opozorilo: čeprav je smer popolnoma navrtana, je vseeno ne gre podcenjevati. Svedrovci so v večini smeri precej narazen, nameščanje svojega varovanja (frendi, jebice) je zaradi narave skale zelo oteženo (lahko bi kvečjemu ponekod zabijal dodatne kline). Smer ne sledi vedno logičnim prehodom in vedno se od zadnjega...

Preteklo nedeljo smo se Slavi, Đani in Primož podali v severno ostenje Rink.
Naš cilj je bila Direktna v Štajerski Rinki, ki slovi po, za naše hribe, dobri skali in nasploh krasni liniji.
Dejansko smer v svoji prvi polovici razveseljuje z odlično skalo in ko skoraj že verjameš, da bo trajalo vse do vrha, izstopni raztežaji vendarle dodajo tudi nekaj majavih oprimkov in naloženega materiala.
V sami smeri smo se mudili in uživali cca 5 ur tudi ob dejstvu, da je smer, sploh v težjih cugih,...

Z Džanijem in Mihom smo šli na kratek dopust v francoske južne Alpe. Masiv Les Ecrins obsega strme hribe okoli najjužnejšega štiritisočaka v Alpah. Dostopi po dolinah so običajno precej dolgi, vzponi na vrhove pa zahtevni, večinoma s plezanjem vsaj II. ali III. stopnje ter ledeniki, ki pa se tako daleč na jugu pospešeno krčijo. Poleg tega poti pogosto niso označene, kar vse skupaj pomeni dokaj kompleksne ture na visoke vrhove. Glavno središče je srednjeveško mesto Briançon, iz Ljubljane neto 7 ur vožnje. Preberi več

Z Džanijem in Petrom smo si privoščili vikend izlet v Lienške Dolomite, ki so tako blizu, da jih običajno občudujemo le med vožnjo mimo proti drugim ciljem...
Izhodišče je pri Dolomitenhütte (1616 m, cestnina 8€). Dostop je po dolini, na koncu katere ob jezeru stoji koča (skoraj hotel) Karlsbader Hütte (2260 m), do katere vodi tudi makadamska cesta, po kateri je vozilo kar nekaj e-kolesarjev. Mi sicer koče nismo obiskali, a menda je zelo udobna in seveda na enkratni lokaciji; na njihovi Preberi več

Ideja za pobeg na sneg v vročih poletnih dneh. Manj znani vrh Care Alto leži v skupini Adamello, Retijske Alpe. Vožnje do izhodišča je okoli 5 ur, dolina Val Rendena, ki ločuje Brentske Dolomite na vzhodu ter skupino Adamella in Presanelle na zahodu. V stransko dolino Val di Borzago vodi cesta do parkirišča na 1250 m. Tam se že vidi kočo Rifugio Care Alto na grebenu 2459 metrov visoko. K sreči razgibana pot hitro mine; sprva ob mogočni ledeniški reki v bujno zeleni dolini s strmimi pobočji in slapovi na vseh...

V petek popoldne sva jo z Lukom mahnila v Logarsko dolino. Težke ruzake na rame in gas proti severni steni Ojstrice. Nekje na okoli 1500m sva si pripravila prenočišče in dokaj udobno preživela noč. Zjutraj se nama je pridružil še Žan (AO Kamnik) in skupaj z štajersko-koroško navezo smo vstopili v smer Ogrin Omersa. Smer je daljša od »uradne« dolžine, tako da smo našteli okoli 20 raztežajev. Ljubitelji prečk bodo v tej smeri uživali, saj smer precej vijuga. Klinov je v steni kar precej in tudi vsi štanti so...

Z Lukom sva se v nedeljo že navsezgodaj odpeljala v Trento. Sneg kar pošteno kopni in dolina Zadnje Trente bo kmalu povsem kopna. Približno 10 minut hoje pod Planino Zapotok sva vendarle stopila na zvezno snežno odejo. Nekje v okviru letne poti sva se povzpela na sedlo Kanja, kjer sva začela razmišljati o opcijah, ki sva jih imela na voljo. Nekako sva se zedinila, da brez vrvi in v pancerjih ne bova poizkušala vzpona v enih izmed grap v steni Bavškega Grintavca. Brez večjega cilja sva odsmučala proti Bavščici...

Triglavska dolina Kot je vselej spokojna in v njej pozimi redkokdaj naletiš na gnečo. Popularna za pomladanske turne smuke pa ob slabem vremenu ni pretirano oblegana, zato smo cel dan imeli dolino povsem zase. Neverjetno lepo, kljub naletavanju snežink in nekaj skorjastih in ledenih (splazenih) predelov.

Čeprav je že april, se v stenah še vedno nahaja užiten sneg. V severni steni Kalške gore smo tako vstopili v smer Humar-Škarja, a zaradi neugodnih razmer obrnili in se na vrh po vseh štirih vzpeli po severni steni čez smer Najlon kratka, po kateri smo tudi sestopili. Mestoma nas je ohladil veter zahodnih smeri in nas opomnil, da je v osojah višje v hribih še lahko zimsko.