Objave

Pred tednom dni se je iz daljnega Irana na dopust v Slovenijo vrnil Aleš. Ker že dolgo nisva plezala skupaj, je bila sončna nedelja odlična priložnost, da to popraviva. Aleš, vajen vročega podnebja, je izbral jugovzhodno steno Planjave in relativno pozen start, da se skala do najinega prihoda že lepo segreje :) Ok, res je tudi, da so jutra zadnja dni malo tudi mrzla.

Smer Humar-Škarja sem napadal že pred poletjem, a sem z bratom tako zalutal, da sva na koncu splezala najino prvo prvenstveno smer....

Mladce smo danes gnali v breg. Glede na to, da se je pacala megla in oblačnost, smo jo mahnili na Šplevto "po krožni". Vzpon je bil bliskovit, pavze za govorne nastope z razgledom na Triglavsko severno steno pa prav izjemne. Ko nam je v višjih nadstropjih tu in tam nežno zavejalo okrog ušes, smo bili opomnjeni, da se bliža tudi koledarska jesen in da prihajajo veseli meseci zime ter zimskih radosti. Na vrhu Šplevte smo jedli, kolikor toliko v miru, razen seveda Saturna, ki je ves čas proseče gledal mene...

Naključje je hotelo, da smo bili v manj kot tednu dni znova pod mogočno Rjavino. Tokrat z bolj plezalnimi ambicijami. K izbiri smeri o kateri sem doslej prebiral povečini “ne-priporočljive” opise, nas je eden novejših prijetno presenetil in prepričal v odhod. Dostop v jutranji vlagi je ob čvekanju hitro minil. Nejc in Jaka (ter duh izabele) so me priganjali v breg v dobri poldrugi uri smo se že znašli pod steno. Bilo je nepričakovano hladno in prve raztežaje smo vsi splezali v bundah. Že kmalu je postalo...

Prejšnji teden smo smo se Nejc, Žiga in jaz navkljub slabi vremenski napovedi odpravili v Julijske Alpe. Dan smo imeli rezerviran za druženje v gorskem okolju in smo si rekli, da če bo vreme zdržalo prav, če ne bo, se bomo pa prilagodili. Ko smo prišli na izhodišče v Kot je bilo videti nekaj modrega neba in po mokrih in sluzavih skalah smo se odpravili prvotnemu cilju na proti. Po dveh urah smo stali pod Dimniki in razmišljali o nadaljevanju. Malce po svoje smo navigirali do točke, kjer smo se navezali in...

Z Gregatom sva jo pred časom mahnila v breg (in z njega) nad Sello Neveo. Govorilo se je, da se tam skrivajo nesluteni kolesarski užitki, ki vrh vsega niti niso prepovedani. Prijaznemu vabilu sosedov sva se odzvala in v precej močni popoldanski po-šihtni pripeki že mlinčkala kamenje, ki prekriva smučišča. Precejšnjo nadlego so predstavljali izrazito globoki drenažni jarki, ki so le dodatno opominjali, da smo v visokogorju in da na tem delu dejansko pade največ padavin, ki jih je potrebno "regulirat", da se...

Jaka Ortar, Urban Bolta (AO Domžale) in jaz smo se v nedeljo namenili v smer DKV v steni Velikega Draškega vrha. Pristop do smeri je bil malček nenavaden in dolg - iz Uskovnice do Vodnikovega doma in preko Bohinjskih vratc pod steno VDV-ja. A bo zaradi tega sestop z vrha mnogo krajši.

Odločitev, da dostopamo iz Uskovnice, nas je potem malo tepla v smeri. Tik pred nami je v isto smer vstopila še ena naveza, ki je bila rahlo počasna, hkrati pa je vlekla predvsem kratke cuge. Do vrha se je nabralo tako...

Pretekli vikend sva si z Maretom privoščila uživancijo na visokem nivoju v zahodnih Julijcih. Prečenje Poliških Špikov je gotovo ena tistih tur, ki navdušijo prav vsakega hribovskega sladokusca.
Začela sva v soboto popoldne na Pecolu in se najprej sprehodila do planine Zg. Krni dol, od tam pa po lepi mulatjeri na Vrh Krnega dola. Ta varianta se mi zdi lepša in bolj smiselna kot pa po markirani poti naokoli do Škrbine prednje Špranje in od tam do grebena. Na grebenu se začne pot Ceria Merlone, ki preči po...

Hitro je prišla jesen v naše kraje, vseeno pa se je v nedeljo še dalo plezati v severnih stenah. Ob pol šestih zjutraj sva z Nejcem začela v Vratih. Sam sem pošteno preklinjal zgodnjo uro, saj sem bil še precej zaspan. Ampak še dobro, da sva bila zgodnja, saj sta samo nekaj minut za nama na vstop prišli še dve navezi, namenjeni v Bavarsko smer. Tokrat sva bila celo hitrejša od njih (običajno sem jaz bolj 'počasnela' :)) in se nismo prehitevali v steni. Plezala sva cug-cug in lepo napredovala. Smer je zelo...

Že v ponedeljek je bilo jasno, da se nam obeta zopet deževni vikend, zato sem se v službi zmenil, da bom delal na deževne dni in bil frej na sončne. Tako sva se z Jakatom Ortarjem odločila za nekoliko krajšo (vsaj tako sva mislila) turo in sicer Severovzhodni raz v Debeli peči (IV+/III-IV, 500m).

Ker naj bi bila tura krajše narave, sva iz Ljubljane krenila šele malo pred osmo. Do stene prideš relativno hitro, potem pa se prične lažje poplezavanje po krušljivem svetu. Kmalu se naveževa in prvi raztežaj...

Letošnji avgustovski dopust smo z Marušo in Nežico izkoristili za hiter skok v Črno goro. Država je na splošno precej gorata, mi smo obiskali dve najbolj zanimivi pogorji: Durmitor na severu in Prokletije na jugu.
Centralni masiv Durmitorja obsega dokaj majhno skupino vrhov, ki se dvigajo nad obširno planoto, po kateri je več vasic in (tudi turističnih) kmetij. Po dolinah je kar nekaj lepih jezer, višje vode skorajda ni, apnenčasti vrhovi in zelene planine pa malce spominjajo na Julijce. Veliko je...