Objave

Konc izpitov in končno nekaj časa, da spišem tudi jaz kakšno objavo za nazaj. S kolegom Juretom iz AO Kamnik sva se vikend po prvem maju odpravila na potep v sosednjo Istro. Minilo je kar neki časa od kar sem plezala in misel, da se morem nazaj spraviti v plezalke me je kar malo ustrahovala. Visoke majske temperature so obetale lepo vreme, na momente je bilo še prevroče za ta čas.

Cilj je bilo plezališče v Rovinju, v katerem sem kot tečajnica že plezala in vedla, da je kar nekaj lažjih smeri, ki so...

V nedeljo sem se potepal po manj znani strani vsem dobro znane Brane. Dolg greben, ki se spušča z vrha proti jugu, se konča s skalnim vršičem Kaptanska glava, ki se dviga nad številnimi grapami. Seveda v kopnem grape niso preveč prijetne, zato pa se ponuja možnost vzpona po vzhodnem grebenu Kaptanske glave.
Z markirane poti pri Studencu levo v Bosovo grapo, čez par skokov in levo do sedelca v grebenu. Od daleč greben ne izgleda posebej mikavno, pa še precej zaraščen je videti. V resnici pa gre za 300 m...

V soboto smo se od Koče pri Savici po poti čez Komarčo odpravili do Črnega jezera. Namočili smo tačke in napolnili želodce, potem pa jo mahnili naprej proti Dvojemu jezeru (šteje kot dve jezeri). Spet smo namakali tačke polnili želodce in nekaj časa uživali v soncu. Kmalu se je nebo zapolnilo z oblaki in v strahu pred dežjem, ki ima na teh koncih rad mlade, smo se odpravili proti koči na Komni. Ker na Komni ni jezera, smo tokrat zgolj polnili želodce in nismo namakali tac. Sledil je sestop nazaj do Koče pri...

Zame še ena zadnjih smeri v nizkem ostenju Šitne glave, ki sem ga zaradi prikladno kratkega dostopa v vseh letih dodobra prečesal. In očitno ta boljše ostane za konec. Res je Juševa smer prava kratka lepotica, zlasti predzadnji raztežaj čez temno sivo kompaktno in odlično razčlenjeno skalo po naravnih prehodih. Plezala sva jo z Rokom in kljub dežju, ki naju je ujel dva raztežaja pod vrhom, bo ostala v lepem spominu. Smer priporčam, saj je kratka in sladka in jo lahko zlahka pobožaš pred ali po...

Za vikend smo šli pogledat kako se drži tropsko vreme pri severnih sosedih. Prav tako se je ponavljal vzorec z vsakodnevnimi nevihtami in nočnimi neurji. Prvo noč je v zaprti dolini bučanje grmenja močno odmevalo in bes naba zaneslo vse do naše namestitve na neke sorte kmečkem turizmu. Neke sorte zato, ker imam kmečki navadno v mislih po prijaznosti in gostoljubnosti, teta s kratko pristriženimi lasmi pa ni postregla ne z enim ne drugim. Ni kaj, včasih se zgodi tudi najboljšim gostiteljem... V petek smo po še...

Za uvodno skalno turo mi je Jakob iz AAO za petek predlagal omenjeno smer. Ker smer ni klasična (nabita), sem imel do nje kar spoštovanje in zjutraj na vstopu je bilo prisotne kar nekaj mokrote. Stena je bila še polna lis od neviht prejšnjega dne, jaz sem pa tudi švical, živci pa to :). No po prvem raztežaju je bilo vse lažje, vendar nama v celi smeri ni bilo podarjenega prav nič. Razen prvega štanta, ki pa ga je Jakob tako ali tako spregledal, sva morala vse ostale narediti sama, prav tako je treba urejati...

Po spletu srečnih okoliščin sem začetek letošnjega poletja 7 tednov na dopustu. 10 dni sem namenil za obisk Francije in njenih gora ter prelazov. Žal nisem dobil nobenega sotrpina, zato sem se odpravil kar sam. Kot običajno sem se odločil za 'socialno' varianto in vzel s sabo vse za taborjenje in kuhanje. V 10 dneh sem bil 3-krat v gorah. Povzpel sem se na 3538m visoko goro Rocciamelone na italijansko-francoski meji. Kljub kar zavidljivi višini je pristop relativno enostaven, čeprav je še kar nekaj snega....

Z Urbanom sva v četrtek udarila eno ''predšihtno'' v Kamniških. Plan je bila smer Humar-Škarja v JV steni Planjave. Do vstopa v smeri je šlo vse gladko. Prvi raztežaj gre po gredini v levo, kjer treba na pravem mestu zaviti desno. To pravo mesto sva zgrešila. Po gredini sva se vzpela nekoliko predaleč in zavila v izrazito desno gredino. Ker se je vse približno ujemalo z opisi, nisva niti posumila, da sva čisto zgrešila smer. Ko preplezava prvi 60m raztežaj, ki je ena sama prečka, na nekaj mestih kar malo...

Končno smo se kolesarji uspeli dobiti in skupaj smo odpeljali luštno turco po Rašici. Nabralo se je dobrih 23km in 610 višincev. Glede na predhodne dneve z dosti dežja, je bila Rašica v smeri Šinkovega Turna presenetljivo suha, na Gameljne pa kot po navadi brez blata ni šlo.
Padcev vsaj po mojem nismo pridelali smo pa res neskončno uživali po trejlih.

Kreta je otok visokih gora, globokih sotesk ter čistega morja zato smo so odločili, da jo bomo med letošnjimi prvomajskimi prazniki dodobra raziskali.

Z letalom smo poleteli iz Benetk v Hanio, manjše mesto na zahodu Krete. Naslednji dan smo se odpravili na skrajni severozahodni rt Krete, slikovito plažo Balos. Ker smo vsi bolj zmrznjeje sorte, smo samo namočili noge, potem pa smo jo hitro mahnili proti vzhodu v nam bolj prijetno okrilje gora. Prespali smo v Matali, turistični vasici z lepo plažo in...