Objave

Lepo osončena južna pobočja Planjave so v pomladnem času kot nalašč za pomladno razmigavanje v skali. Planjava je velika in široka gora in ponuja kup različnih manjših in večjih skalnatih strmin v katerih je mnogo plezalnih smeri. Robi, Nejc in jaz smo šli razmigat kosti na sonce in zaplezali v Tračarije, ki se nam je zdela fina za uvodne metre v skali v novi sezoni... Smer sama ni nič posebnega, je bilo pa malicanje na toplem soncu in mehkih travah prijetno. Manj prijeten je bil sestop, kjer smo zgrešili...

Leto je naokoli in ponovno smo se udeležili teka trojk. Letos se nas je nabralo le za eno trojko in to smo bili Barbara, Robi in moja malenkost. Tempo teka je bil zelo podoben prejšnjim tako, da osebnih rekordov nismo podirali. Traso v dolžini 12,5 km smo pretekli v 1h 5min in 14s.
Za naslednje leto je padla odločitev, da se udeležimo daljše izvedbe, 29km, zato, da se Barbara ne bo matrala:)

Prazniki so super zadeva, zato smo v petek popoldne odbrzeli v Avstrijo, v gore! Prvi dan je bil naš cilj Glockner Bivaouc na 3205m, ki pa nam ga ni uspelo doseči, saj je bila cesta zaprta kaj kmalu nad Heiligenblutom. Odprla se je samo en dan kasneje… Ni nam preostalo drugega kot vzeti pot pod noge. Do noči smo prilezli do Franz-Josefs-Höhe (tudi s pomočjo prijaznega avstrijskega dedka), kjer smo se zavlekli v odprto stavbo in prenočili v spalnih vrečah na stiroporu, ki smo ga izbrskali v bližnji sobi. Noč...

Minuli vikend smo se Nejc, Gregor in jaz odpeljali v Paklenico, da malo preverimo, kako smo pred poletno hribovsko sezono uplezani. In nismo bili edini. Pakla je bila polna plezalcev, med katerimi je bilo največ Slovencev. Zvečer smo se tako med drugim še malo podružili z AO Domžale.

Plezalno soboto smo začeli s smerjo Šaleški - vstopna varianta (120m, 5b) v Stupu Aniće kuka. Smer ponudi nekaj zanimivih detajlov. Naslednja smer je bila desno od Stupa - Catch the Rainbow (120m, 5a). Smer spet ponudi...

Ko sem bil še v srednji šoli sem začel s hojo v hribe, začetki pa so bili zelo skromni. Poznal nisem nikogar, ki bi me vezl s sabo, avta tudi nisem imel in zato je bila vsaka tura velik podvig. To pa zato, ker tura ni bila le vzpon in sestop, temveč tudi študij voznega reda avtobusov, vstajanje sredi noči, prestopanje, potem pa seveda peš na izhodišče, najboljši pa je bil povratek, ko si skorkan od sonca, lačen in žejen. Na te moje “odprave” imam zelo lepe spomine, pa čeprav jih sedaj brez posebnih naprezanj...

Štirje člani Freeapproved in dva simpatizerja smo se danes navsezgodaj odpravili na izlet na Gorenjsko. Ob nekaj do pol petih zjutraj smo pričeli s pristopnim maršem na smučeh in na pol-razrezanih deskah (aka splitboard) od 3. serpentine mimo Koče v Krnici, kjer smo zavili ostro levo proti Dnini. Na žalost so naši psi grabili le v spodnjem položnem delu, kmalu pa je postala hoja na smučeh čez velikanske ledene kepe plazu v grabnu tako mukotrpna, da smo jih zamenjali z derezami in tako je ostalo vse do vrha...

Prejšnji teden v sredo sva z Ahacem (Črnuški AO) šla pogledat v Kalški greben in našla idealne razmere. Sneg se je začel 100m višje od Suhadolnika, in je z višino kar naraščal. Zastavila sva konkreten tempo in bila v uri in 15 min pod vstopom v smer. Vstopila sva z desne strani in se s skokom spustila v grapo, ki naju je pripeljala na značilno gredino v levo in okoli vogala po prečki dosegla kotel kjer je stik s smerjo 2D polža. Najina smer je zgledala dobro zalita zato sva nadaljevala po grapi. Kmalu sva...

Ker ne smučam, ampak plezam, zadnje pošiljke snega v gorah nisem bil ravno vesel - ne prvič to zimo. Tudi nisem našel nobenega kandidata, da bi vseeno šel z mano preverit kakšnega izmed grebenov, če bi se vseeno dalo kaj poplezat. Zato je bilo plezanje v skali reeees zadnja opcija (glede nato, da je pred nami vsaj pol leta plezanja v skali)... Po nedeljskem zajtrku se tako z bratom odpraviva proti Vipavi.

Obema je večje veselje, če plezava nenavrtane smeri. Nekaj nenavrtanih smeri se najde nad Vipavo,...

Po svežih bratovih novicah iz Brane, da so v Kamniških odlične razmere, sva se z Nejcem odločila, da razmere preveriva še sama. Ker je bil za nama naporen teden, sva za cilj izbrala zahodno steno Planjave, ki dovoljuje malo bolj pozen start iz doline. Plan je bil Wisiakova grapa in potem naprej ena izmed grap proti vrhu... A bolj kot sva se bližala steni, lepše je bila videti Pripravniška grapa. Samo pogledala sva se, prikimala in vstopila v smer.

Prvi skok oz. kar celoten raztežaj je zelo strm, tam...

Po dveh letih in nekaj dneh so se razmere in vreme ter družba poklopili tako, da smo znova zaorali proti belim vršacem visoko nad Krnico. Cilj smo vsled plazovne (ne)varnosti prvič spremenili že na dostopu, drugič pa, ko smo prišli nad gozdno mejo. Tako smo jo ubrali proti Lipnici in Špiku. Na Lipnico smo se s škrbine povzpeli na greben čez debelo kložo naravnost navzgor in mimmo opasti ter po grebenu do vrha. Ko smo se naužili razgledov, smo se spustili nazaj pod škrbino ter se zagrizli še v zadnjo strmino...