Zaradi paše na planinah, gospodarjenja z gozdovi in tudi ostalih zgodovinskih dejstev, so južna pobočja Karavank prepredena z mrežo gozdnih in gorskih cest, ki nudijo primeren naklon za vrtenje pedal in kot take omogočajo odlično izhodišče za gorsko kolesarske ture.
Babo sem navadno drsal pozimi, pa še to zadnja leta ne, ker so hladni meseci tako skopi s snežnimi padavinami v nižjih nadmorskih višinah.
Od parkirišča pri Aljaževem kipu ob regionalni cesti smo jo skozi vas ucvrli do pričetka...
Takoj po tem, ko sem prejel zeleno luč, da je moje zapestje spet pripravljeno (postopoma) na ekstenzijo in plezalne obremenitve, smo jo z mladcema zarinili nad Vršič.
Severna stena Nad Šitom glave je nadvse priročno popoldansko izhodišče, saj so pretežno vse smeri ob vsaj zmerni hitrosti vzpenjanja dosegljive pred koncem dne. Po sedenju pred računalniškim zaslonom pa tovrstna rekreacija še posebej paše.
Kot se za društvena kolega Lukata in Nejca spodobi, je bil tempo dostopa vse prej kot...
Še zadnji dan pred prvim jesenskim poslabšanjem (sreda) sva z Urbanom (Bolta, AO Domžale) preživela v Mojstrovki. S sabo sva imela opise in skice Kovinarske (V/IV, 400 m), tak je bil plan, večino časa pa sva lezla nekaj ob njej. Spodaj precej v podrobnosti opisujem, kje, kako in zakaj sva (nehote) iskala težje variante, mogoče bo zato kakšna naveza manj pustila zapeljati “napačnim” klinom in prečkam in netočnim detajlom v opisih.
Vstop težko zgrešiš, je dobro opisan, le slediš travnatemu gruščnatemu...
Vsled zelo slabi vremenski napovedi je bila udeležba z našega ljubega turistovsko-športnega društva skromna, a doživetje je bilo vseeno lepo. Za cilj dne smo izbrali Mali Draški vrh, ki je priročno blizu, a kljub temu nudi čudovite razglede na okoliške vršace. Pokljuka je pred kratkim dobila še kar nekaj metrov povsem prenovljenega cestišča, tako da je vožnja na to planoto s svežim zrakom in od lubadarja načetimi smrekami zdaj še bolj udobno. Relativno visoko izhodišče v Triglavskem narodnem parku je tako še...
Najpogosteje se vozim v Julijce in tako vsakokrat mimo Karavank odbrzim brez, da bi jim posvečal pretirano pozornost. Zadnjič pa sem se na avtocesti ob zastoju pred izvozom za Radovljico zagledal v oble kosmatince z mamljivimi južnimi pobočji, ki sicer vabijo predvsem kadar imajo zimsko preobleko.
Pobrskal sem po vse bolj luknjičastem spominu in ugotovil, da mineva že več kot leto dni odkar sem nazadnje zmrzoval na Vajnežu in fotografiral Aljaža ob vragolijah na nebu.
Vzpon sem se odločil opravit...
Včeraj, v četrtek, sva se s Katjo Petrovec (AO Celje-Matica) hladila v severni steni Dolgega hrbta.
Do položnejših vršnih 200 m lepa plezarija po večinoma dobri skali, le v lažjih raztežajih je bilo treba malo bolj paziti, na vrhu pa je precej bolj podrto.
V težjih mestih je klinov dovolj, tu in tam sva dodala kakega frenda. V dobro nabiti prečki nama je zmanjkalo kompletov (imela sva jih 13), zato sva morala štantati sredi nje.
Do vrha težav sva plezala dobre 4 ure, za zgornjih položnejših 200...
V petek sva s Slavi pofirbcala, kaj skriva smer po stebru v Zadnji Mojstrovki, da menda revež zaradi nje obogati.
Vstopila sva okoli 8:30, v prvem cugu sem se pod detajlom (previs IV+) seveda zataknil, moje oči so pač optimizirane za iskanje smučarskih linij in ne luknjic v zlizanih poševnih platah, kamor naj bi vtikal prste oz. se prisesal s priseski na dlaneh. Je bilo lažje na moč čez previs, bogve, kaj si je mislila Slavi,
ko sem tako dolgo štrikal. Nadaljevanje je lažje, v vseh raztežajih sva...
V torek sva s Katjo (Petrovec, AO Celje-Matica) prečila našpičeni greben Pihavcev nad Bavšico.
Pri zasebni tovorni žičnici sva z markirane poti zavila levo na stezo v breg, ki se takoj postavi pokonci. Po nekaj minutah sva dosegla vikend (800 m) in se po zahodni strani ob žičnati ograji vzpela do vrha posesti.
Tam sva ujela stezico, ki je naredila nekaj okljukov in verjetno vodi k izviru (napis na drevesu VODA). Stezici sva sledila v prvo grapo (920 m) proti desni (vzhodu), nato pa po levem oz....
Sredi prejšnjega tedna me je Nejc povabil na vikend turo na Ortler. Take ponudbe se seveda ne zavrne, tako da smo se v soboto odpeljali do vasi Sulden. Poleg tega, da je bilo na cestah ogromno prometa nas je na izhodišču pozdravil dež in mraz, ki nas je odvrnil od poznopopoldanskega vzpona do višje ležeče koče.Po precej dolgem pregovarjanju se je del ekipe odločil prespati v hotelu, del pa je prenočil kar v avtu. Naslednje jutro je kazalo na lepše vreme in podali smo se na goro. Lepo smo napredovali in se po...
Moje prvo javljanje iz potovanja bo nekoliko drugačno, kot običajno. Tokrat ne bo v ospredju moje športno ali hribovsko udejstvovanje, ampak pleme Tsaatan in njihovi jelenčki. Pleme oz. ljudje Tsaatan živijo v hribovitem delu severne Mongolije. O njih sem zasledil že nekaj objav, fotografij, potopisov, in vse skupaj me je čisto prevzelo. Verjetno je vsaj zame to eden najbolj pričakovanih trenutkov na celotnem potovanju.
Severni jeleni se nahajajo precej južneje, kot npr. na Finskem ali v Rusiji pri...