Objave

Severni raz v Trbiški Krniški špici je bil že dlje časa na seznamu plezalnih želja pa se do sedaj vedno nekako ni izšlo. Zaradi mokrega kamina naj bi ga bi bilo priporočljivo plezati v res suhem vremenu in potem dolg dostop ter še posebno sestop kar precej podaljša turo in dan je hitro prekratek.
Odločil je tokrat Marko, ki si je po daljšem času spet lahko privoščil en dan skale in če lahko izbiraš izbereš pač najboljšo.
V soboto zjutraj je dolina Mrzle vode popolnoma upravičila svoje ime. Bilo je...

V nedeljo pozno popoldne sem slučajno opazil, da je naše ljubo sonce dan prej bruhnilo naravnost proti Zemlji. Izbruh je bil dovolj močan in obilen, da so v NOAA napovedali možnost pojava severnega sija tudi v srednjih geografskih širinah, torej tudi v naših krajih.
Pozivu na društveni listi sta se takoj odzvala Miha in Mitja, eno uro kasneje smo se že peljali proti Železnikom - za kraj opazovanja sija smo izbrali Ratitovec. Prek Torke smo se zapeljali prav na Povden in v času zahajanja sonca pričeli z...

Vročinski val ne pojenja in ker nekateri visoke temperature enačimo s trpljenjem na zemlji bežimo v višje ležeče predele s klimo ugodnejšo zimsko naravnanim. Z Deanom sva tako znova zavila na Sorico, od tam na greben Lajnarja in po nekdanji mulatjeri naravnost v Podbrdo ter z vlakom nazaj na senčno stran. Od tam pa naprej vsak za svoje excelove tabele, grafe, poročila in ostalo.

Po mesecu in pol fizioterapij in remontu svojega zapestja vse bolj pogrešam skalo in fizkulturo givanja v vertikali mašim z ostalimi športi. Prav tako si še vedno želim, da danes udarijo strele in zapiha osvežilni veter ter pade prepotreben dež na našo suho zemljo... A kaj ko o grozečem vremenu zaenkrat še ni ne duha ne sluha. Zjutraj tako znova na poti pred zaslone različnih velikosti na raztezanje udov in zračenje glave na svežem alpskem prepihu nad Golnikom...

Vremenarji so v soboto obetali veliko, zato smo se Tatjana, Žiga in jaz odpravili na nočni pohod ob polni luni na sončni vzhod na Grintovec. Žiga je pridrvel direkt iz Konca, drugi del odprave pa je bivakiral v Cojzovi koči. Po napovedi naj bi se okrog dveh zjutraj zjasnilo in potem naj bi sijala šajba do 11. ure. Nebo se je res zjasnilo in pravi užitek je bilo hoditi ob polni luni. Proti jutru pa je luna šla spat, sonce pa ni hotelo vstat. Hotelo je celo deževat, zato smo začeli pihati v oblake in jih...

Tokrat smo se v skalo odpravili malo bolj penzionersko in smo štartali iz ljubljane "šele" ob 7h. Nam zaspancem, ko se ob 7h šele drugič obrnemo v postelji, je še to malo zgodaj, za prave hribovce je pa to že popoldansko plezanje ;)

No ker ura res ni bila najbolj rana, smo se odpravili na vršič zaželeti par želja v vodnjak. Vodnjaka sicer nismo našli, je bila pa skala zato toliko boljša.
Prvi in drugi raztežaj sta bila prava pravljica za plezati, solidna skala, platasta petka, čisti užitek, kar...

V soboto sva z Janijem splezala Smer pod stolpom v Skuti. Z dolgim dostopom sva začela zgodaj, ko je bilo v rastlinje v gozdu še čisto mokro od petkovih neviht. Ko sva prišla pod steno sva ugotovila, da imava še dovolj časa, da malo polenariva in počakava, da se smer še malo posuši.

Po pol ure kramljanja v pretežno jasnem vremenu sva začela plezati in takoj sva bila zadovoljna s smerjo. Meni je pripadel drugi raztežaj, ki naj bi bil najtežji, Janiju pa tretji, ki ga je združil s četrtim. Zaradi trenja...

Nedeljski izlet na goro, ki je med I. svetovno vojno doživela marsikaj, se je začel ob res nemogoči, skoraj vojaški uri - ob 6. zjutraj. Z Marto sva se dobili ob trdnjavi Kluže in takoj zakorakali po mulatieri, usekani v steno nad Koritnico, ki skozi predor vodi do zgornje trdnjave Fort Hermann. Pot nas je vodila skozi gost gozd, nad gozdno mejo pa so se odprli veličastni razgledi na bovško kotlino in okoliške gore in takoj je postalo jasno, zakaj je bil Rombon tako strateško pomemben. Po 4 urah zmerne hoje...

Če sem pred dnevi hodil od vzhoda proti zahodu, sem tokrat rekel, da v letni sezoni opravim še prečenje od severa proti jugu. Pohodniški Križ čez južne bohinjske gore sem tako sklenil s prečenjem Rodice.

Na zgornji postaji Šije sem srečal še dva prijazna kolesarja, ki sta bila namenjena v Tolmin. Skupaj smo potem hodili do Rodice, priliko pa sem spridom izkorostil za fotografiranje. 

Vzpon v odurni vročini, kjer so se oblaki pričeli nabirat že v prvi polovici dopoldneva, ni bil najbolj...

Tadej me je ta teden kar malo presenetil s ponudbo, da greva po kar (pre)dolgem času plezat v hribe. Z veseljem sem se odzval, saj sva v preteklosti uspešno splezala že kar nekaj (vsaj za naju) spodobnih šestic.
Glede na trenutno nevihtno obdobje sva tokrat izbrala eno krajšo turo, ki bi jo mogla zaključiti v dopoldanskih urah, ko je ozračje v hribih še mirno in spokojno. Grintovčev steber sva izbrala tudi zato, ker sva si ga že oba nekaj časa želela spoznati pa zaradi nekoliko krajših smeri ob hkrati...