Le kdo se lahko upre prvemu snegu? Snega sicer še ni veliko, za pokušino in v pričakovanju prave zime pa ga je bilo ravno prav. Na južni strani sva ves čas plezala v suhi skali, korak na severno stran pa je že bolj zimski. Ker je skala v večini le poprhana in sneg še ni dobro sprijet s podlago sva bila primorana narediti štiri spuste po vrvi. Lep uvod v sezono, sedaj pa stiskava pesti za radodarno zimo.
Smer sem prvič plezala že pred svojo polnoletnostjo, in kot kaže je to že toliko nazaj, da v glavi ni ostalo veliko spominov. Res škoda, saj je smer lepa, z dobro skalo in še lepšimi razgledi. Vsi raztežaji so konstanti, razen zadnjega, ki je nekoliko težji in je potrebno iz sebe iztisniti malo več moči in energije. Užitek v plezanju je bil še toliko večji, saj me prvič v celem poletju v steni ni zeblo.
Samo osel gre dvakrat na led in tudi midva sva dvakrat zmrzovala v steni Dolgega hrbta. Že lansko leto sva poizkušala v smer, vendar sva zaradi mraza obrnila. Sedaj sva v smer vstopila v pričakovanju mraza in temu primerno oblečena, toda tudi to ni bilo dovolj. Le trma in pregovarjanje z mrazom je botrovalo temu, da sva vztrajala do vrha, kjer sva v sončnih žarkih pozabila na preživete muke.
Tokratna pot naju je peljala v okolico Corvare, kjer sva začela s plezanjem v Mur Orientale de Pisciadu, vendar sva zaradi slabe skale, ki ni nudila užitka v plezanju, po štirih raztežajih obrnila. Že naslednja smer je odplačala grenak priokus prejšnjega dne. V Mur Occidentale de Pisciadu sva plezala "Acquafun" (VII-, 380m), ki v spodnjem delu ponuja prvovrsten užitek v platah z luknjicami. V zgornjem delu se način plezanja in skala nekoliko spremenita, vendar kljub temu smer v tebi na koncu še vedno pusti...
Dolomiti s svojo razsežnostjo ponujajo veliko možnosti za plezanje, zato se lahko vedno znova vračaš v enake kotičke, vendar hodiš po drugih poteh, plezaš v novih smereh in vsakič znova občuduješ lepoto, ki te obdaja.
Vreme je vedno zadnji dejavnik, ki odloča, kam se bova odpravila plezat. In tudi tokrat je bilo tako, plezala sva v okolici Cortine, kjer sva bivala pod prelazom Falzarego. Za prvi dan sva si izbrala smer "Bouno Compleanno Tex" (VII, 360m) v Col de Bois, ki je res da navrtana, vendar po...
Že dolgo sva imela napotek, da je potrebno preizkusiti plezanje v Karnijskih Alpah. Zato sva pet dni namenila plezanju večraztežajnih navratnih smeri, in prav vsaka od njih je ponujala drugačno plezanje. Želela sva videti čim več različnih področji, zato sva se vsak dan premaknila na novo lokacijo, s katero je prišel tudi različen tip skale in svojevrsten način plezanja. Tako sva se soočala z platami brez oprimkov, počmi ki so nudile možnost dobrega varovanja in nazadnje še z dolomitsko skalo. Po štirih...
Najboljše odločitve so tiste, ki padejo v zadnjem trenutku. Zelo na hitro sva se odločila, da podaljšan vikend preživiva v Paklenici. V treh dneh sva preplezala štiri čudovite smeri in ugotovila, da premalokrat zaideva v te prelepe in navpične skale.
Le en teden sva zdržala doma, ko sva zopet odšla v ta plezalski raj. Pot naju je najprej vodila v kočo Vazzoler pod Civetto, kjer sva ostala tri dni in plezala v Torre di Venezia in Punto Agordo.S poslabšanjem vremena sva se premaknila v Cortino, a sva po dveh dneh dežja in nizkih temperatur zopet naredila premik. Tokrat proti Selli, kjer sva zopet preživela tri plezalne dni, tudi v navratnih smereh. Le te sva si zaželela po smeri, ki naju je s kamini in sumljivimi štanti dodobra namučila. V teh dneh naju je...
Po dnevu počitka od Dolomitov so prsti hoteli zopet čutiti skalo. In sva šla v smer v Ojstrico, ki v spodnjem delu ponudi slabšo skalo, proti vrhu pa postaja vedno boljša, prav takšna kot sva jo navajena iz Dolomitov. Plezanje je lepo, najtežji raztežaj je dobro opremljen, drugod pa prav pridejo metulji. Ko sva pokukala izza severne stene naju je zadel vročinski val in v dolino sva dobesedno tekla!
Za rojstne dnevno darilo sem si izbrala teden Dolomitev, kjer sva uživala v klasikah v grupi Selle. Ves čas so naju spremljale popoldanske nevihte, ki pa sva se jim vedno lepo izognila. Dolomiti so pa zahtevali tudi svoje plačilo, saj se nama je že prvi dan na abzajlu zataknila vrv v krajno zev in sva morala rezati. Začetek slab, konec dober. Do konca tedna sva uspela preplezati šest čudovit smeri.