Objave

Po petkovem razočaranju, ko sem dvakrat malo pod vrhom Škrnatarice obračal (nepredelan prhek votel sneg - obupno) in se nato zadovolil z vrhom žleba se je danes vse poklopilo. V Krmi kot pred Mercatorjem. Ne vem, a so na Kredarici delili zastonj joto, ampak neki je moglo bit. Sonček sva dosegla ob devetih na lovski koči nato pa naprej proti vstopu v direktno grapo (lepo je vidna recimo z Viševnika), ki Rjavino razpolovi na dva dela, Sneg je bil presenetljivo dober, pod do 10 cm juženega super kompaktno....

To ledeniško jezero (2514) smo opazili v torek iz skrajnega roba smučišča Serre Chevalier. Popoldne istega dne je google.maps razkril njegovo ime in zaradi lepe napovedi je bilo treba it zadevo pogledat. Lep pristop, krnica ki obrača v levo, nad jezerem pa ledenik Séguret Foran, ki se dvigne do sedla na cca 3300. Ker sem štartal prepozno in ne poznal terena na ledeniku nisem šel naprej. Sva pa z Đanijem v četrtek (spet iz smučišča) opazila skupino desetih turnih možičkov, ki so delali špuro na omenjenih 3300....

V petek zvečer iz Ljubljane proti Stari Fužini, od koder sva z avtom po sankaški cesti pririnla do nekje polovice. Ob pol polni luni sva oddrajsala na večerjo v zimsko sobo na planini na Jezeru. Zjutraj ob 08:40 proti planini Laz, od tam pa pod Kredo na južna pobočja Delega vrha in pod njegovimi stenami na škrbinico od koder po poljanah gor/dol na Kanjavec. Ker so bila omenjena pobočja gnila že ob desetih dopopldan sva se odločila, da smučava dol po severno vzhodni strani od koder so v soboto...

Iz Pokljuke sem krenil po smučišču do odcepa za Srenjski preval in blejsko kočo. Na prevalu dereze na noge in cepine v roke in po super trdem na vrh Malega Draškega vrha. Dol nisem smučal, med drugim zato ker nimam še sklenjenega življenskega zavarovanja. Po grebenu sem stopil še na Viševnik, od koder sem smučal proti vzhodu, ker je bila "normalka" čist preveč zribana. Nad gozdom je bilo par lepih zavojev po trdi a nedotaknjeni snežni površini. Drajsanju v gozdu je sledilo karvanje na smučišču, sem celo...

Plan je bil na mojstrovko čez pripravniško, pa je bila butinarjeva tako lepo narejena da sva z Jakatom kar tu čez vžgala. Na izstopu iz grape pa naju je pričakalo vroče sonce, šajba in prava bonaca. Večina ljudi rine na malo, midva pa sva potegnila (po planu) na veliko. Spust je vseboval vse: od idealno rahlo omehčane trde podlage, do skorje, predirajoče klože in pršiča. Kljub relativno majhni višinski razliki sva se oba strinjala da je bila to tura z velikim T.

Jaz sem se pa po tednu oblakov kot hudič križa izogibal sence :-). Z avtom do planine Javornik se pripelje bp. Folka veliko, se vidi da je praznični teden. Najprej sem krenil na Debelo peč se spustil po pršiču/skorji v kotanjo in potem na Okroglež in Brda. Od tam spust (ča bi imeli žičnico tam bi jo pa z veseljem izkoristil) proti blejski koči a malo pred njo spet gor kože in še na Lipanski vrh. Je bilo treba izkoristit lep dan z obilo sonca in lepimi razgledi.

V torek sem iz Ribčevega Laza odšibal na Rodico. Snega je za navkreber dovolj, tako da je po markirani šlo super čez gozd do planine Suha, kjer je pritisnil mraz. Na vrhu me je malce grelo sonce, veter pa je menjal jakost od 0 do cca 10 m/s. Odsmučal sem do bajte, s tem da je spodnji del poti tokrat potekal po gozdni cesti. Pa še to: na enem izmed ovinkov sem očitno presrašil lisčko, ki je naglo odbrzela čez cesto in v gozd. Za foto session pa je bila žal prehitra...