Objave

Prejšnji teden se nas je ducat odpravilo tja daleč k Italijanu, da ne rečem Francozu, v dolino imenovano Aosta. Praznik med tednom - zadnje čase sila redek pojav - je bilo pač potrebno izkoristiti. Gospodine Virc aka le organizatoeur par excellence se je res potrudil, nas zbral skupaj, rezerviral kočo in spisal natančna navodile, ki naj jih upošteva vsak! Razporeditev po pločevini je bila določena, takisto je vrhovni poglavar določil naveze. BREZ UGOVOROV - demokracija na ledeniku ne deluje!...

Planicaaaaa, Planicaaaaaa ... takole nekako je odmevalo ob pol petih na Trojanah, koder sva se z Ortotom pridružila Urbanovcu pri osvojevanju malo bolj oddaljenih krajev te prelepe dežele. Zarana smo si ogledali lepote Metala Ravne, pa se zmagoslavno z obilnim hupanjem peljali skozi Srebrno na Koroškem, spili ob tem kapljico ali dve Teekanne čaja, ugotovili, da s težko pričakovanim vzponom in spustom po slovenski strani ne bo nič, malo povsem načrtovano in kontrolirano spoznavali svet in domovino ter se...

Živjo! Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom dr. Aleša Vahčiča in somentorstvom dr. Barbare Čater namreč delam magistrsko nalogo z naslovom: "Poslovni načrt: Sodoben plezalni center v Ljubljani". Zares si želim, da v Ljubljani končno dobimo sodoben plezalni center, tako da bom zelo vesel vaše pomoči. Anketa je popolnoma anonimna in vam bo vzela nekje od 5 do 7 minut vašega časa, za kar se vam vnaprej zahvaljujem!

Potrebujem nekje med 300 in 500...

Anže je tako pohvalil Tamar, češ kako moker, širok in debel je, led mislim, da je pred otoplitvijo nujno it mal popikat. Z Džanijem sva tako včeraj izkoristila vreme, dokler je še bilo in odplezala Centralni slap, ki je zares super širok in debel in se nama ni zdel težek. Sam sem bil totalno moker v momentu, do Džanozota pa je voda curljala še po štriku in je bil moker še bolj, če obstaja še kaj več kot totalno moker. Ob sestopu sva se ustavila še pri Desnem, zamenjala vlogi, tako da imava vsaj par fotk gsm...

Namesto tako željenega lednega plezanja smo jo v okrnjeni zasedbi z Moniko in Alešem tokrat mahnili na Ambrož. Po lepi gazi smo hitro prišli na Kriško, od tam naprej pa v glavnem eno samo gaženje, in to kakšno! Planirali smo prečenje Ježa od Vrha Korena na Zvoh, a je narava pokazala svojo moč. V tem snegu je peš to blizu nemogočega, zato smo zavili desno na Košutno. Gazili smo do riti! Vseeno je bilo naravnost fantastično, sonček, prijetna družba, obilica snega ... kaj še hočeš?
Preberi več

Spoštovani g. Virc se je tokrat še posebej izkazal z izbiro ciljev in samo organizacijo tega prekrasnega vikenda v avstrijskih Turah. Če smo zadnjič začeli pri Obertauernu, smo tokrat iz druge smeri - Flachauwinkla (takoj desno za 2. plačljivim tunelom). Orali smo smučino od podna do vrha in se pri tem kar zašvicali (ful), na sončku pa smo krenili desno na vrh Klenier Pleisslingkeil (2417 m). Odsmučali po malenkost skorje na vrhu in mnogo pršiča v srednjem in spodnjem delu. Tale kuloarček je bil kul tudi...

S Tadejem sva včeraj otvorila Zimo in Sezono - lednega plezanja. V votlini sva bila na srečo v zavetrju, sicer bi naju verjetno kar odpihnilo, tako pa sva se uspešno prebila čez spodnja odlična raztežaja in zgornji wet tooling po potočku polnem mahu in gladkih skal. Generalno gledano pa superca, držimo pesti za čimnižje temperature v prihodnjih dneh ...

[vodpod...

Zjutraj sproščujoče zibanje po ljubljanskem asfaltu (no tolk na easy 43' ni laufat, v cilju je manjkalo tolk kot imam črnega za prsti, da bi izpraznil želodec na nič hudega slutečega župana, več na blogu ...), nato pa se me je Aleš usmilil in v 5 sekundah sva bila zmenjena za frikanje v Vipavi. Bilo je izredno toplo za ta čas, kratki rokavi brez panike, sva pa tudi ugotovila, zakaj se sektorju Pikapolonica reče tako kot se mu. Super sproščujoče plezanje!

V nedeljo se nas je skupinica nabrala za frikarijo onkraj naših meja (kakršne so pač sedaj). Po tehtnem premisleku in še bolj tehtnem lutanju smo naposled prispeli v Glinščico in se brž lotili vertikale. Burja se ni dala, mi pa še manj. Monika je napeljevala, mi se pa čudili. Sonce je sijalo, nas je pa kar zeblo. Časa smo imeli še dovolj, ne pa tudi blazinic. Ura je deset, jaz grem pa spat.

Hovk, govoril sem.

Z Džanijem sva nedeljo izkoristila za dolgo načrtovano smer - pred kakšnima dvema mesecema jo je v Kamniku odplaknil dež, no tokrat pa je bilo vreme odlično. V urci in pol na vstopu v smer, pač Džani ima kondicijo, tu ni šale, potem pa sledi ena super plezarija. Najlepši cug je zajeda IV+ po prvi daljši gredini, tam nekje na polovici smeri. Pripadla je meni in priznam, sem kar vriskal sam sebi ;) Na splošno pa super skala, pa še toplo za kratke rokave je bilo, tako da še Lobnikove v sosednji smeri ni...