Objave

Na najvišji vrh Zilijskih Alp

V četrtek smo se na Radoševo pobudo odpeljali pobližje pogledat avstrijske gore. Izbral nam je najvišji vrh v Zilijskih Alpah – Reißkofel (2371 m). Tura se začne na prostranih pašnikih ob koči Gregorihütte ter se nato prečno vzpenja čez strma travnata pobočja proti sedlu pod vrhom Kleine Reißkofel. Sledi strma in zelo grušljiva grapa, nato pa dolg in razgleden greben proti vrhu. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj so nam krasne razglede dostikrat zakrivale meglice. Pred sestopom smo se hitro povzeli še...

Preberi več

Vrtača klopotača

V nedeljo smo za drugo turo pohodniške sekcije izbrali drugi najvišji vrh Karavank – Vrtačo. Snega je le še za vzorec, tako da smo se lahkih nog sprehodili proti vrhu. Očitno se končno tudi v visogogorje vrača poletje, ki je postreglo s prijetnimi temperaturami za kratke hlače in poležavanje v travi. Na žalost so si enako mislile tudi kače med potjo – mislim, da smo jih celotna ekipa videli okoli 5, tako da previdnost ni odveč. Na koncu smo se okrepčali še s kosilom na Zelenici in odpeketali v dolino.

Preberi več

Na-nos

V petek smo kot aktivni zaključek delovnega tedna švignili na Nanos. Glavni razlog je bila predvsem večerja – baje je gor dobro za jest in res je bil vrhunski štrudelj. Tura sama po sebi ni bila nič posebnega. Nam je pa nevihta ob sestopu postregla tudi z krasnimi razgledi in nastalo je par luštnih slik. :)

Preberi več

Kepa čez planino Belca

V nedeljo smo za prvo turo pohodniške sekcije izbrali Kepo. Prvotni plan je bil sicer po markirani planinski poti iz Belce, vendar je Bor samoiniciativno prevzel pobudo in že v samem štartu zavil drugam. Sprva smo grizli v strmi klanec po blatni gozdni vleki, ki se je kakšnih 300 višincev višje odrezano končala. Po kratkem posvetu, da očitno res nismo na markirani poti, smo pot nadaljevali po stezici, ki je vodila čez gozd. Z veliko domišlije bi temu res lahko rekli tudi pot, tako da je bila potrebna kar...

Preberi več

Po sonce na Viševnik

Po napornem tednu sva si šla z Borom predihat pljuča na Viševnik. Glede na meglo, ki se je do popoldneva zadrževala povsod naokoli, je bila to kar prava izbira. Ljudi je bilo že na Pokljuki veliko, pot zgažena v avtocesto, super razmere in skoraj brezveterje. Mrtinčkanje nad oblaki je bilo neprecenljivo :)

Preberi več

Po sonce na Viševnik

Po napornem tednu sva si šla z borom predihat pljuča na Viševnik. Glede na meglo, ki se je do popoldneva zadrževala povsod naokoli, je bila to kar prava izbira. Ljudi je bilo že na Pokljuki veliko, pot zgažena v avtocesto, super razmere in skoraj brezveterje. Mrtinčkanje nad oblaki je bilo neprecenljivo :)

Preberi več

Od Škrlatice do Pihavca

V petek in soboto sva z Borom pohajkovala okoli Kriških podov. Tura je zgledala takole: Vrata - Bivak IV - Škrlatica (2740 m) - Dolkova Špica (2591 m) - Križ (2140 m) - Pogačnikov Dom na Kriških podih, kjer sva prespala. Naslednji dan pa Razor (2601 m) - Planja (2453 m) - Pihavec (2419 m) - sestop skozi Sovatno nazaj v Vrata. V planu sta bila še Bovški Gamsovec in Stenar, vendar naju je vreme predčasno pregnalo nazaj v dolino. Bila je super razgledna tura v resnično prelepem okolju in jo priporočam vsakomur,...

Preberi več

Prigode nad Okrešljem

V petek popoldne sva se z Ano odpravili proti Okrešelju. Pri koči sva odložili vso dodatno opremo iz se z osvežujoče lahkimi ruzaki obrnili proti Kamniškemu sedlu in Brani. Z zadnjimi sončnimi žarki sva sestopili nazaj do Okrešlja in padli v posteljo. Ob ne preveč humani uri je na Okrešelj pritekel še Bor, naju oprtal s štriki in nateral proti Turskemu žlebu. V planu je bila Vzhodna smer v Mali Rinki (IV/III, 350 m). Začetki so bili kar obetavni, pred nami je bila samo ena naveza in nebo brez oblačka. Že na...

Preberi več

Moja prva alpinistična smer

V soboto sva se z Borom lagano sportski ob dokaj humani uri podala proti Vršiču. Namen je bil jasen – prva alpinistična smer po ravnokar opravljenem izpitu letne tehnike. Borči mi je namenil priljubljeno tečajniško smer Severni raz Male Mojstrovke (IV/III, 300 m). Ni mi bilo kaj dosti jasno kaj me čaka in kakšni bodo občutki, v resnici sem bila kar malo skeptična. Še preden sem se dobro zavedla sem bila pod smerjo že sama, Bor je plezal naprej. Po navodilu “varujem” sem počasi zlezla v skalo. Svet je bil...

Preberi več

Mladi alpinski mucki plezali na hrvaški obali

Po celodnevni sobotni plezariji v Rovinju se nas je deveterica, z Đanijem na čelu, v nedeljo zapodila še v stene Limskega kanala. Impresionirani nad višino smeri in krasnim ambientom smo pozabili na zguljene blazinice in plezali v 30 metrske višave. Družba je bila odlična, smeri vrhunske, razgledi za prste obliznit in sonce skoraj premočno. Pa še enkrat hvala Đaniju, da je ostal z nami in nam napeljal ogromnooo smeri :)

Preberi več
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...