Objave

Od lanskega neuspelega poskusa me je muču tale greben in trmasti kokr deci smo je blo treba it še enkrat.
V ta namen se nas je zbral sam cvet slovenskega šankalpinizma, mešano FAT-akademska ŠPAR reprezentanca. Tako smo enga avgustovskega vikenda opremljeni s kilogrami merkator tun in špar paštet osedlal gozdarčka in udarl proti Švajcarskoj. Prvi dan po prihodu v kemp so se nam sicer mal jajčka tresla, ko smo spali na mokri travi pri 10C, ampak potem se so se razmere kr poklapale. Torej naslednji dan gasa...

Priznam da s tole objavo kr ornk zamujam in da tut sama kvaliteta objave oz fotk (zarad sicer opravičljivih razlogov:) ne bo opravičla tele zamude. No ampak morda pa kakšna info komu vseen pride prav...
Kot vsako leto sem se tudi letos hotu mal umaknit tej poletni vročini nekam na hladno. S tem ne mislim samo hladno hladno, ampak ledeniško hladno. Letošnji cilj je bil Nadelgrat, bojda eno najlepših prečenj v Alpah, praktično 4x4000m v enem dnevu. Pa ne gre tok za številke in trofeje (ki jim ponavadi...

Včasih se mi da pa napišem kako objavo na tole stran. Tko kot recimo zdaj. Zakaj? Ker je blo dabest in ker so hribi okol Bavšice res lep konc naših hribov.
Od začetka pa tkole: po širokoustenju o odpravi v Švico nama jo je s Tadejem (AO Črnuče) vreme mal zagodlo in sva se mogla nekak drgač zabavat za vikend. Jst sm iz ne-vem-kere pete privlekel ven greben Loške (oz Ložke po dr.Henriku Tumi) stene in sva rekla dejva it midva mal tole pogledat pa da nau prelahko pelva še motorje mal na...

Ponavad je objavljanje kakih hudih tur iz hudih hribov s hudim vremenom eno navadno hvalisanje. In tako bo tudi tokrat. Prejšnji vikend ko je našo rodno grudo zajel vremenski džihad in je končno namočil vode žejno zemljo, smo se štirje po celotedenskih polemikah o vremenu odpravl pogledat to čemur makaronarji pravjo paradiž, Veliki Paradiž (4061m). V nedeljo smo ga že žgal po avtocesti iz deževne lepe naše v sončno dolino Aoste. Prvi dan do kuče Vittorio Emmanuele, naslednji dan še 5urc na vrh. Invazija se je...

Ja je že tako, da včasih iz veliko gobezdanja tudi kaj rata. In tale izletek pretekli vikend nama je z Mihatom ratal. V nulo.
Še dva dni pred odhodom sva vedela samo da greva. Ni blo plana, ni blo avta, ni blo nč. Cilj je bil samo it nekam visok, na 4000m pa se fajn imet...na Piz Bernino. En dan pred odhodom nama je dobra duša poklonila star, razf...an avto z opozorilom, da ni garancije da bova sploh do tja prišla, če je pa dež pa rajš sploh ne vozit. Ampak najina "rdeča puščica" se je zapisala med...

Trije nadebudni prvopristopniki smo šli v soboto pihat v meglo in rit po snegu na Dleskovško planoto, kjer smo nameravali splezati na najvišji vrh tega gorstva - Dleskovec Parbat. V alpskem slogu seveda. Po satelitskem telefonu smo iz Arsa dobili informacijo, da se bo odprlo okno lepega vremena, ki smo ga nameravali izkoristiti za vzpon na vrh. Iz baze smo krenili zgodaj (ob 11h po našem času) in v himalajskih razmerah po celih dveh urah dosegli vrh. Plezanje je bilo zelo kompleksno: sneg na ruševju, zato...

Enkrat na leto, ko se narava pripravi k dolgotrajnemu spancu, ko se ljudje in živali zavlečejo v svoje brloge, ki jih za ugoden spanec prekrije snežna odeja...se prebudi Zimski človek. Snežna odeja mu je najljubše igrišče, mrzli, nedostopni kraji pa njegov vrt, kjer ponovno zaživi. Snega in ledu se ne ogiba kot hudič križa, ampak se ga veseli prav po otroško. Po njem hodi, rije, koplje, pleza, v  njem spi in se z nim hrani. To je njegovo veselje. Kajti on diha jedek mrzel zrak in po njegovih žilah teče...

Moje sitnarjenje Urbanovcu, da nas pelje na eno lepo smučarijo se je obrestovalo in tako se nas je v soboto zbrala mešana družba smučarjev, pešakov in enega z likalno desko, da jo užgemo proti Dleskovcu in Velikem vrhu. Snežne razmere sicer niso bile najboljše, a so sončni vzhod, ožarjeni vrhovi, čudovito vreme in razgledi naredili tole turco že prav kičasto. Sploh se ne čudim Urbanovcu, da je ponovil turo od prejšnjega tedna.

foto: Jani Skrinjar

Danes me je pikec Marko peljal na en lep izlet in to z čisto pravim džipom k ma ful hudo ročno zavoro!  Iz lepe naše sva zavila gori proti Bodentalu in ga strumno užgala proti Stolu. No pikec je užgal v strmino, jast pa ene parkrat po tleh, ker mi je neka božja roka iz ruzaka vzela srenače, ki so bli za vzpon očitno nujni. Tako da sem se dovolj zašvical že do sedla, medtem ko je Marko v dobri uri poletel na Stol in nazaj in sva nato skupaj odsmučala z Belščice dol. Bila je lepa turca, pikec zna poskrbet...:)

Kaj ti bo skala, če maš sneg? je bil moto današnjega dne... Z Juretom sva naskočila Kotovo sedlo, kjer sva naletela na pravi frontalni napad dveh večjih skupin Angležev in Avstrijcev. No, na vrhu sva bila pa vendarle sama, tako da je bilo dosti časa za romantiko. Razmere zgoraj odlične, spodaj pa precej poledenelo. Jalovčev ozebnik takisto zgleda kar v redu. Se splača še mala posmučkat tele naše griče...

za fotke posrkbela Nokia

*avtohtoni prekmurski izraz za skupinsko občevanje