Zimska odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov je botrovala manj pogostemu druženju širše zasedbe v z društvenimi sotrpini, mladimi in manj mladimi. Tako smo se izpad druženja pred jesensko himalajsko avanturo ob 20. letnici našega preljubega društva odločili enkrat za spremembo narediti pohodniško druženje izven območja zgornjesavske regije in se odpeljali v Zadnjico. Tam smo v prijetni popoldanski sparini v petek po takšnih in drugačnih obveznostih odrinili po udobni poti na Kriške pode in se namestili v koli. Zaradi velikosti skupine smo bili sicer tako mi kot oskrbniki na trenutke malce zaskrbljeni, če bo z rezervacijo vse štimalo in na koncu smo se bolj ali manj vsi lahko ulegli v svojo posteljo, nekaj pa jih je gostovalo. Večer so popestrili lep sončni zahod in bolj ali manj nadarjeni pevci pred in v koči. Po zajtrku smo obredli klasični venček prek Stenarja na Križ. Z vrha Križa pa v koloni mimo jezer nazaj do koče, za nedeljo pa smo pred vročino po brezpotju obiskali še Šplevto. Ob silnih napokah skal in zevajočih špranjah smo se iz previdnosti umaknili na primorsko stran vrha. Malo v pretiravanju malo pa nas je res skrbelo, saj se je z vrha videlo kar nekaj svežih rumenih odlomov vrha, ki ima sicer proti Krnici izrazito prepaden značaj. V zložnem tempu smo odkorakali v dolino in se razgreti zaman hladili v pretoplih tolmunih, ki so jih bili dodobra skalili obiskovalci pred nami. Super dnevi so bili, hvala vsem za družbo!
