V nedeljo smo z Nejcem Štebetom in Luko Kramaričem plezali nad Zajzero. Fanta je pred dnevi pregnala nevihta, včeraj sta pa »poravnala račune« in skupaj smo preplezali lepo in dolgo smer. Še v temi smo začeli s pristopnim maršem do vstopa (cca 1h 45min). Vmes smo si lahko dodobra ogledali smer in celoten ambient, ki je res fantastičen. Do začetka zajede smo splezali dva raztežaja direktno po odprti steni (navkljub nekaj svedrovcem je orientacija dokaj težka, saj stena na širini 100m povsod izgleda enako). V zajedi se mi je plezanje zdelo kar konkretno, tudi raztežaje z oceno IV moraš pošteno oddelati, praktično ni podarjenega metra. 3 štanti so viseči in za trojno navezo zelo neudobni. Edina smer je naravnost navzgor, tako da orientacijsko smer ni zahtevna (razen prva dva cuga). Skala je izrazito zelo dobre kvalitete – ne vem, če sem v Sloveniji kdaj plezal v tako trdni skali. Smer ima večinoma navrtane štante (nad detajlom so »samo« klini), sicer pa je klinov manj kot v naših klasikah – priporočam nekaj klinov in set frendov. Detajla nismo zmogli prosto, torej klini preizkušeno držijo težo :) Prav pretirano hitri nismo bili, 8 ur in pol plezanja, 14 ur od avta do avta. Hvala fantoma za družbo in za švercanje zadaj, saj sem plezal kot drugi. V splošnem mi je bila smer super, kar konkretna in jo močno priporočam. Ambient je res divji, stene strme in osamljene.
