Pretekli vikend sva se pa z Mihom odpeljala v Švico v Urnerske Alpe, tik pod prelaz Furka, kjer sva prenočila v hotelu Tiefenbach.
Naslednji dan ob petih zjutraj sva bila prva na zajtrku v hotelski restavraciji, kjer so še vsi spali tako, da sva si kar po domače postregla. kar sva pač našla, na mizi in v hladilniku. Sledilo je še nekaj minut vožnje po cesti do odcepa poti proti koči Sidelenhütte. Pri koči se lepa markirana pot konča in potem nekaj časa slediš rdečim pikam proti JV grebenu Galenstocka, že kmalu je le še tu in tam kak možic med snežnimi zaplatami in nazadnje samo ledenik. V kotu kjer greben zavije proti JZ se dviga strma grapa. Ledenik se tu postavi kar precej pokonci, do kakih 45 stopinj, kjer so se ostre prednje špice lednih derez odlično izkazale. Še višje v grapi prestopiva iz ledu v granitno steno, kjer je speljana strma, a odlično urejena ferata do grebenskega raza. Na razu prestopiva na vzhodni ledenik in po njem do severnega grebena, kjer hitro najdeva grebensko pot, lepo opremljeno z varovali in na najtežjih delih tudi kovinskimi stopnicami. Sicer pa samo prosto plezanje nikjer do vrha Galenstocka ne presega II. stopnje. Na grebenu sva naletela tudi na nekaj malega ledu, tako da si je bilo vmes potrebno še enkrat nadeti dereze. Po dobrih petih urah sva bila na vrhu gore s čudovitimi razgledi na številne Alpske štiritisočake; od Bernine na vzhodu do Matterhorna na zahodu. Tudi sestop je bil zelo zanimiv. Najprej po severnem ledeniku do SZ grebena, kjer se je potrebno po navpični granitni steni kakih 150m spustiti po vrvi. Seveda so bila varovališča zopet vzorno opremljena in urejena. Ker sva imela eno 60m vrv sva pokasirala kar 7 spustov, ker so varovališča narejena na slabih 25m. Sneg na spodnjem zahodnem ledeniku so je do takrat že dodobra ojužil in dalo se je lepo oddrsati do konca ledenika. Sledilo je še prečenje morene pod granitnimi stolpi nazaj proti Sidelenhütte. V omenjenih granitnih stolpih in grebenih so speljane številne, po navezah sodeč, očitno tudi zelo popularne plezalne smeri. Od koče navzdol gorsko idilo hitro zamenja vse močnejši trušč iz ceste.
Na cesti čez sedlo Furka potem v eni uri naštejem več luksuznih športnih avtomobilov kot jih v Sloveniji srečaš v enem letu.
Na koncu je ta zanimiva tura v zelo lepem vremenu in prav takih razmerah ter odličnem počutju na višini izpadla že kar malo kičasto.
