Iz stare primorske vasice Prešnica sem se tokrat na domači hrib, Slavnik (1028m), odpravila s kolesom.
Pot se že v začetku strmo vzpne skozi vas, nato prečimo železniško progo (nezavarovan prehod) in strmo naprej po slabem, razruvanem makadamu vse do križišča, kjer se pridružimo poti iz Kozine. Začetni del je bil ob neznosni vročini kar naporen, na nekaj delih je bilo treba kolo riniti v hrib. Od priključka naprej pa pot postane lažja in kaj kmalu dosežemo vrh Slavnika. Na vrhu, po čudežu, dokaj malo ljudi, mogoče je temu pripomogla burja, ki je vsaj meni prijala.
Spust sem izvedla malo ilegalno po planinski poti, ki pelje naravnost v Prešnico. Pot je noro lepa, začinjena s kar nekaj zanimivimi skalnatimi skoki, koreninami, da je spust bolj adrenalinsko obarvan. V zadnjem delu sem 2-3 dela obhodila (kanček nezaupanja). Še se vrnemo na popravni izpit.
