Skrenil je s poti, ker je žleht

Ura zazvoni ob 5.15 in zmenjeni smo za plezanje z našim mentorjem Janijem. Slabo organiziran frenetično mečem opremo v nahrbtnik in ker sem kot ponavadi pozen, zmanjka časa za veliko potrebo. Ta podatek v tem momentu še ne igra pomembne vloge, a bo ključen kasneje. Poberem Mateja in Janija in med prijetno debato se kmalu znajdemo na Vršiču. Zapodimo se v klanec in že smo pod smerjo Kranjska poč v NŠG. Jani nam demonstrira, kako se izvede osnovna orientacija v steni. Po začetnih 20 metrih snežišča dosežemo vstop v steno, kjer se nam pridruži še ena naveza. V prvem raztežaju je skala vlažna, a teren nezahteven, opravimo relativno hitro in brez težav. V drugem raztežaju je pestro, ker nas po levi prehiteva naveza bolj izkušenih plezalcev. V tretjem raztežaju varujem napredujočega prvič jaz in med tem, ko je Jani urno izginil za skalami, klepetam z Matejem kot kake babe. Nekaj časa mi ni odgovarjal, potem me je pa vljudno prosil, da utihnem. Začudeno ga vprašam zakaj, potem pa mi postane jasno, ko se ozrem navzdol. Tokrat sem se prvič spomnil, da nekaj nisem opravil zjutraj. Jani izmenično vleče in nekoliko spušča vrv in midva se sprašujeva kaj počne. Naknadno nam je povedal, da nam jo je zagodel in nekoliko modificiral smer in ravno za naju tečajnika hudomušno poiskal eno malo bolj zahtevno varijanto, da nama ne bi bilo dolgčas, zato ker "kdo bo pa plezal po tistem šodru". Vpraša koliko je še vrvi in ker mu dava konfliktne informacije, užge direktno do štanta. OK, plezava in se naivno siliva v kamin, ampak globje kot greva bolj je vlažno. Nekaj, kar bi že lahko vedela. Dojameva hitro kaj se dogaja in kamin splezava razkoračno(termin splošno sprejet po plezanju na Korošici). V detajlu smeri iščem grife, ki so dobro skriti, krušljivi, a ravno prav pogosti, da je nadaljevanje možno. V ključnem momentu se mi pridruži še "singerca" in skupaj odskakljava prek najtežjega dela, ob tem pa se spet spomnem glede tiste zadeve zjutraj. Po nekaj dodatnih izzivih in odtrgano skalo dimenzije cele roke, ki na srečo ni ogrozila nikogar, doseževa Janija. Sledi še prečenje po grebenu in še en raztežaj zanimivega plezanja. Na izstopu iz smeri si čestitamo, pomalicamo in oddrvimo na izhodišče. Pri Ruski kapelici obnovimo zaloge mrzle vode, v Pišnici ohladimo pregrete noge, v gostilni pa analiziramo doživeto tako vneto, da 1 runda ni bila dovolj.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...