PREDNOVOLETNI ŠPIK

Malo pozna in hitro spisana objava o prednovoletnem potepu na Špik (2472m). Nanj smo se povzpeli po poti, ki vodi mimo Koče v Krnici, za povratek v dolino pa smo izbrali Kačji Graben.

Zgodnja ura šteje in z ekipo prijateljev urno stopimo na pot. Najprej po makadamski cesti, kasneje skozi gozd in tik ob Veliki Pišnici dosežemo kočo v Krnici, kjer je sledi hiter postanek. Pogled na okoliške vrhove ni razočaral, prvi sončni žarki so obarvali vrhove naših vršacev. Od koče smo se odpravili levo v smeri Špika, najprej mimo hudourniške grape in po dobri uri hoje prešli v pas ruševja. Pot je postajala, vsaj v teh zimskih razmerah bolj zahtevna (mix snega in ledu) in potrebo si je bilo nadeti zimsko opremo. Ob poti smo srečali prijetno druščino in turnega smučarja katere smo prehiteli in le malo naprej dosegli neizrazito sedelce. Pot zavije levo in nas je po krajšem vzponu pripeljala do malo bolj zahtevnejšega dela poti. V trenutnih razmerah je bilo to mix skal, snega in ledu. Varovala so prišla kar prav in so nam omogočila malo bolj siguren korak. Zvok škripajočih se derez pod nogami je bil edini neprijeten del dneva, ki nam je ponudil odlično sončno vreme in prelepe razglede. Prispeli smo do vrha Lipnice, s pomočjo varoval smo se še malo spustili in prečili nekaj strmih pobočji pod Špikom. Še zadnji del, kjer se nam iz leve priključi pot skozi Kačji graben. Od tega dela nas je čakal samo še strmi vzpon do vrha, ki smo ga kaj kmalu dosegli. Iz vrha se nam je odprl res lep razgled na slovenske vrhove v bližini. Daleč so segali pogledi, vse do Škrlatice, Prisojnika, Jalovca, Mojstrovk, Mangarta, Ponc … sestopili smo skozi Kačji graben, ki nam je povratno pot skrajšal za kar nekaj časa. Še zadnji »zoprni« del poti je bil pred nami, katerega je polepšal sončni zahod in pogled na nove cilje.


Slike prispevali: Maja, Aleš, Silvo in moja malenkost.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...