Ko se pri Podljubelju z avtom ustaviš, obrneš in začneš vozit ritenski, veš da je snega za smuko dovolj. Če te ob hoji navkreber spremlja še bučanje plazov, si v to lahko tudi povsem prepričan!
Na pred-pisarniško smo jo danes z Deanom in Simonom mahnili na Zelenico. Konkretnega cilja nismo imeli ogledanega, jasno nam je bilo samo to, da bo smuka fina.
Do koče smo bili hitro, saj nas je nekdo prehitel in je bila že potegnjena gaz, od tam dalje pa smo na gaženje določili mladca. Glede na re precej glasno ropotanje otresajočih se gora, smo zavili v varnost gozdov, prav tja, kamor si sicer nismo želeli. Toda Triangel danes ni razočaral, tudi gneče presenetljivo ni bilo. Vsaj ne v času našega vzpona.
Simon je gazil tako hitro, da smo bili na vrhu kot bi mignil, od tam pa po hostah nazaj do izhodišča. Sneg na vrhu je bil v redu, padlo ga je verjetno novih 30-40 cm, nižje dol v višini koče in med bukvami pa je sneg precej težak. Pod nami so se ves čas spusta valile trume ljudi in predstavljam si, da bi obisk Zelenice jutri pustil povsem drugačen kot danes.
Na sploh se nam je zdelo, da je precej “vlažno”, kar pa je super popotnica za začetek zime in dobro snežno podlago. Ker je zapadlo više gori nad gozdno mejo zagotovo še precej več snega in je zaradi tega tudi precej ropotalo z Begunjščice in drugod, previdnost vsekakor ne bo odveč. Ob našem odhodu je sneženje sicer malodane ponehalo, a se snega pričakuje še več v naslednjih urah in dneh, torej pozornosti in previdnosti nikoli ni preveč.
Vmes so splužili tudi cesto, tako da je bil povratek v dolino varnejši, avto pa obrnjen v smer vožnje :)
Varen korak in dober zavoj ter srečno prijatelji!
Več fotografij pa na mojem blogu ...
