Sredi prejšnjega tedna me je Nejc povabil na vikend turo na Ortler. Take ponudbe se seveda ne zavrne, tako da smo se v soboto odpeljali do vasi Sulden. Poleg tega, da je bilo na cestah ogromno prometa nas je na izhodišču pozdravil dež in mraz, ki nas je odvrnil od poznopopoldanskega vzpona do višje ležeče koče.Po precej dolgem pregovarjanju se je del ekipe odločil prespati v hotelu, del pa je prenočil kar v avtu. Naslednje jutro je kazalo na lepše vreme in podali smo se na goro. Lepo smo napredovali in se po 3 urah in pol znašli pri koči na 3029m. Do tu je pod povsem enostavna, višje pa je potrebo kar popaziti. Najprej je potrebno nekoliko poplezat po skali, ki pa je delno zavarovana z verigami. Nekako na 3100 m smo stopili na grdo razbit ledenik, ki se, z izjemo kratke stalne stopnje, vzpenja povsem do vrha. Posebnih težav ni, razen razpok in pomanjkanja zraka. Po osmih urah hoje smo naposled le dosegli vrh, zadovoljni da smo končno na vrhu. Razgled ni bil najboljši, saj so bili oblaki in megla vse naokoli nas. Kmalu je sledil čas za odhod iz vrha. Spust je bil brez večjih problemov, naredili smo 2 spusta po vrvi in prehitevali čehe, ki so izzivali nesrečo (vsaj glede na njihovo (ne)izkušenost)...Po 14-ih urah smo prišli nazaj do avtomobilov, precej utrujeni po približno 2200 premaganih višinskih metrih. Sledila je še dolga vožnja domov in veselje ob dejstvu, da sem naslednji dan imel dopust :)
