V soboto sva z Janijem splezala Smer pod stolpom v Skuti. Z dolgim dostopom sva začela zgodaj, ko je bilo v rastlinje v gozdu še čisto mokro od petkovih neviht. Ko sva prišla pod steno sva ugotovila, da imava še dovolj časa, da malo polenariva in počakava, da se smer še malo posuši.
Po pol ure kramljanja v pretežno jasnem vremenu sva začela plezati in takoj sva bila zadovoljna s smerjo. Meni je pripadel drugi raztežaj, ki naj bi bil najtežji, Janiju pa tretji, ki ga je združil s četrtim. Zaradi trenja je bilo zanj plezanje v dolgem tretjem raztežaju verjetno težje kot v detajlu. Sledili so še tri lahki raztežaji do roba stene, kjer sva se razvezala in nadaljevala do vrha Skute.
