Nedeljski izlet na goro, ki je med I. svetovno vojno doživela marsikaj, se je začel ob res nemogoči, skoraj vojaški uri - ob 6. zjutraj. Z Marto sva se dobili ob trdnjavi Kluže in takoj zakorakali po mulatieri, usekani v steno nad Koritnico, ki skozi predor vodi do zgornje trdnjave Fort Hermann. Pot nas je vodila skozi gost gozd, nad gozdno mejo pa so se odprli veličastni razgledi na bovško kotlino in okoliške gore in takoj je postalo jasno, zakaj je bil Rombon tako strateško pomemben. Po 4 urah zmerne hoje smo prišli na vrh. Nebo, ki je bilo zjutraj popolnama jasno je bilo že prekrito s kopastimi oblaki, ki so grozili, da se spremenijo v nevihtne. Hitro smo jo popihali v dolino in si spotoma ogledali še ostanke rovov in kavern ter koto drajcendrajcen.
