Kalški greben s Krvavca

Prejšnji teden sem šel po dolgem času na klasično planinsko turo, kjer sem se nadejal lepih razgledov in miru. A bilo je vse prej kot (sicer napovedano) sončno, razgledi pa močno omejeni. Že po prvi uri hoje v breg sem bil tega naravnega zastora močnega gorskega sonca zelo vesel, ker bi me sicer še bolj skurilo. Malo pod vrhom Zvoha sem srečal še enega pešaka štajerskega naglasa, ki je s seboj nosil in porival kolo. Vesel sem bil družbe, saj sem sicer plašen in tih. Še posebej vesel sem ga bil zato, ker sem se nadejal, da bom lahko namesto cvetja, kamnov in razgledov, kar sicer najrajši fotografiram, tokrat v objektiv ujel tudi fanta s kolesom. Prav prijetno sva kramljala vso pot do Dolgih njiv in naprej proti grebenu. Nekaj časa sem še hodil pred njim, a me je dohitel in šel pred mano in tako sva se menjala kar nekaj časa, dokler se na lepem nisva znašla vsak na svojem kuclju. Izkoristil sem priliko in naredil še nekaj fotografij, potem pa se ob vse bolj preteči nevihti z vrha odpravil nazaj proti izhodišču. Fant me je kmalu ujel, še vedno s kolesom na ramenu. Odločil se je malo pomalicati, jaz pa kar urno naprej po isti poti čez Dolge njive nazaj proti domu. Ujel me je šele v parku na Krvavcu, kjer sem stisnil še nekaj fotografij in odhlačal v dolino. Bil je lep dan.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...