Grapa v Skuti IV/2, 550m

Z Džanijem sva preteklo soboto izkoristila eno zadnjih priložnosti letos za zimsko plezarijo. Z Jezerskega sva odrinila skozi Žrelo, kjer sva že skoraj obupala nad turo, saj je bilo povsem južno in nevarno za morebitne skalne izstrelke. Vseeno pa so se razmere z višino izboljševale in na vstopu naju je pozdravil dober sneg, kjer so cepini dobro služili svojemu namenu. Precej izpostavljena prečka je bila precej trda, ampak ne ledena, tako da sva brez težav prišla v grapo, ki vodi proti vršnemu snežišču. Slednjega sva prečkala desno navzgor (v bistvu sva sledila stopinjam predhodnikov). Najtežji del smeri pa nas čaka čisto na koncu, kjer pristop na sonce zapira 20 metrska skalna stopnja. Bilo je tudi nekaj praskanja po skali in verjamem, da morebitno varovanje ne bi škodilo. Previdno in počasi sva se le zvalila na greben. Sledil je še rutinski vzpon na vrh Skute in iskanje odgovora na glavno vprašanje kako nazaj dol? Na voljo sva imela spust nazaj po smeri, spust skozi Turski žleb, spust čez Mlinarsko sedlo ali spust do Suhadolnika in štopanje nazaj na Jezersko. Povzpela sva se na Mlinarsko sedlo, kjer si kot navadna smrtnika nisva upala nadaljevati v, na prvi pogled, čisti šus. Ohranitveni nagon mi je odsvetoval spust naravnost navzdol. Lobiral sem in sestopila sva po varni varianti preko Cojzove koče do Suhadolnika, kjer sta naju prijazna planinca odpeljala na Jezersko, do avta. Še enkrat bi se jima rad zahvalil.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...