Nižine je zajela že prava pomlad, ampak če vstaneš dovolj zgodaj, lahko še zmeraj najdeš lepe razmere v severnih stenah. Če bi zbiral grape sam, sicer morda res nebi šel na Begunjščico, a nekaj prijateljev je imelo že dolgo časa željo, da jih peljem enkrat v hribe. Pa smo šli, po centralni na Begunjščico.
Jutro je bilo žal megleno in upali smo, da nas bo višje pričakalo sonce. Napredovali smo hitro, sploh ker na Ljubelju ni več nobenega snega. Prve zaplate snega se tako pojavijo po četrt ure hoje. Ko pridemo do Kočo na Zelenici dosežemo zgornji rob megle, nataknemo si dereze in se začnemo vzpenjat po plazu. V grapi pa nas pričakajo idealne razmere. Lepo pomrznjeno, le vsake toliko časa prileti kakšen kamen, zato moramo biti malo bolj previdni.
Na vrhu razgled za bogove. Modro nebo in vrhovi višjih gora, ki štrlijo iz morja megle pod nami.
