Klin se s klinom izbija! In ~9000 višinskih metrov presmučanega pršiča (za prvi dan na pršiču, ne snegu) se v obliki rahle mlečne kisline v mišicah nog pozdravi tako, da še več smučaš. Nasploh odlično pa se mlečne kisline znebiš tako, da pred smuko s smučmi na nogah in 8 kilogrami fotografske opreme na hrbtu hodiš. Gaženje v pol metra snega in za turno smučarski vzpon popolnoma neprimerna podlaga pa le še poskrbi za zares lepo avanturo... Naša zadnja se je znova začela in končala v Avstriji, na območju najintenzivnejših snežnih padavin, previdno izbrana glede na smer vetra, da bi sneg ostal rahel in puhast. Kakopak ne, saj je padal pri nizkih temperaturah, na izhodišču pred hojo pa je bilo prav tako svežih -16ºC garancija za smučarske užitke. Ostalo pa ... dolgčas: dobra družba Deana in Primoža, sončen dan, mrzel in rahel sneg ter božanski razgledi. In še nekaj fotografij, ki sva jih prispevala Primož Blaha in moji prsti.
