Vrtača čez Malo glavo

Dolgo, zelo dolgo sem bil prikovan na dolino oziroma druge športe, ki so bili sicer odlično nadomestilo, pa vendar sem se svoje prve hribovske ture po več kot enem letu veselil kot otrok. Plantarni fasciitis je - upam - preteklost in če je soditi po današnji turi si obetam ničmanj kot fantastično zimo, polno avantur :) Današnja tura je to vsekakor bila. In najboljše so tiste,ki se zgodijo popolnoma spontano. Džani je včeraj že oddelal poglavje o delovanju mafijcev in trgovini z mamili ter se prepustil dremežu, ko sem ga kontaktiral, kmalu se nama je pridružila še Slavi. In smo šli. Šele pri Koči na Zelenici smo dokončno določili cilj in jo mahnili tja naprej, v ruševje, po gazi, ki se je končala ravno, ko se je veselica začela. Toda po enem letu izostanka tudi gaženje do pasu ni ovira in kmalu smo se znašli na Mali glavi. Greben do vrha nam je ponudil lepo plezarijo po mešanici snega, skal in borovcev in en dva tri smo se znašli na vrhu. Vračanje po grebenu nam ni prav nič dišalo, zato smo za sestop ubrali kar bližnjo grapo, kjer je Džani kmalu odkril najhitrejši način za sestop - vožnjo po zadnji plati. V cca. 15 minutah smo bili več kot 400 višincev nižje, na markirani poti nazaj proti Zelenici, kjer je bilo treba gazit le polovično - pred nami je šel že en s parklji. Pri koči srečamo še klubska tovariša in cel sestop se nekako sprašujemo, zakaj s seboj nismo vzeli smučk. Pa je tudi brez nekako šlo - če so s kolesi prišli dol, bomo pa tudi pešaki. Krasno turo je bilo jasno potrebno še analizirati, nato pa smo krenili vsak na svojo stran. Smo se pa vsi strinjali, da je v hribih že čisto prava zima in da se kmalu ponovno snidemo.

Komentarji

comments powered by Disqus
Oceni sliko:
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...