Na ta prelepi vikend sva se z Alessandro nekaj dogovarjala, da bi šli malo pofrikat po sektorjih Gradiške ture nad Vipavo. Ko sem bil že skoraj napravljen mi je sporočila, da je pustila plezalke v drugem avtu in so se načrti spremenili. Podal sem predlog, če bi šli malo raziskovati zgoraj nad cerkvico sv. Nikolaja pod Podraško Turo.
Naše izhodišče je bila moja vas, nad katero poti vodijo vsepovsod na Nanos. V začetku hoje bi nama prav prišla kaka mačeta, ampak nisva imela kakih večjih problemov se "klatit po fraščji". Hitro sva prišla do makadamske ceste, ki vodi proti cerkvi in po njej nadaljevala ter jo po kakih 45 minutah tudi dosegla. Podraška Tura ponuja ogromno smeri (preko 30, od I pa vse do VII ), ki pa niso prav veliko obiskane (sploh ne vem, če kdo lazi tam gor, bolj poredko al pa sploh ne). Rahlo krušljive, ampak zelo zanimive. Ne pridejo pa v poštev za tiste, ki zbirajo smeri za pristop k izpitu za Alpinista; niso v hribih.
No, udarila sva jo gor po drči in kmalu zavila proti skalam. Prijetno, nezahtevno grebenčkanje proti vrhu. Celo pot sem klel, ker sem se namazal s sončno kremo. Ma nikoli več po čelu! Jokal sem celo pot zaradi tega, ma sedaj me je izučilo in bom vedel za naprej. Pač bom ožgan sam po čelu, jeb*ga. Vzpenjala sva se vse višje in višje proti vrhu planote. Po razu sva se držala v glavnem smeri Miklavžev raz (IV/II), težje detajle v smeri sva spustila in šla zaradi varnosti raje okoli.
Nekje na tričetrt poti pa se je začelo dogajati. Na nekem mestu sem stal in gledal Alessandro, kako gre proti meni. Naenkrat je malo neprevidno stopila in padla po tleh. Obstal sem in jo zaslišal obupano izreciti besedo "gleženj". Med nekaj izrečenimi kletvicami sem prišel do nje in preveril situacijo. Nerodno je stopila na gleženj, ampak s težavo je še lahko hodila. Nič, ni druge kot da abzajlava dol do makadamske poti, tle sva res v vukojebini. Po kakih 10-15 abzajlih po skalah, drči, gozdu sva končno prispela do makadamske ceste. Alessandra se je previdno spuščala z mojo pomočjo in čimmanjšo obremenitvijo stopala, da se še kaj več ne poškoduje. Hitro sem uredil prevoz do doline, kjer ji je medicinska sestra mamca pohladila in povila gleženj in tura je bila zaključena. Sedaj pa naj se čimprej pozdravi in akcija spet :)
