Letošnji tabor je tako kot lanski potekal v Campitellu v Val di Fassa. Udeležba je bila tokrat precej skromna, a tistim, ki smo šli ni bilo hudega, ostali so si pač sami krivi.
Dve pošiljki sta prispeli v četrtek zvečer in v petek smo s Slavi in Džanijem plezali smer Fedele (IV+, 800 m) v impozantni SZ steni Piz Pordoi. Džani je imel smer ugledano že lani, zato mu nismo ugovarjali. Seveda je bilo mišljeno, da se občasno menjamo v vodstvu, čeprav smo v troje bolj počasni, jaz v vodstvu še toliko bolj, hkrati pa smo lovili zadnjo gondolo ob 17h (misel na 3 ure peš sestopa po tako dolgi smeri nam pač ni dišala). No, ker je bila ena naveza pred nami in ena za nami, je Džani kar takoj prevzel pobudo in neumorno hitel navzgor, tako da je na koncu celo smer preplezal v vodstvu! Beri: 24 raztežajev plezanja in vlečenja vrvi! Džani, kapo dol!
Smer je sicer prav zanimiva in ves čas sledi lepim prehodom, ki jih od daleč ni slutiti. Posebnost je tudi ta, da ves čas sledi potoku, ki teče preko navpične stene (ja, prav ste prebrali: potoku, ki teče preko navpične stene). Parkrat smo se zato stuširali, a vsaj žeje nismo trpeli. Čisto vse sicer ni šlo po načrtih, saj smo v enem raztežaju zgrešili smer in namesto uživaške štirice plezali podrto šestico. Meni precej grozno in zamudno, saj sem se hudo namučil, da sem se privlekel čez. Kljub temu smo izplezali celo uro pred zadnjo gondolo, na Pordoi nas je prišla iskat Skali in nam potem pripravila še večerjo, oziroma kar dve, saj smo po zrezkih pojedli še klobase od prejšnjega dne…
V soboto smo si privoščili bolj umirjen tempo z obilnim zajtrkom in se nato odpravili na prečenje stolpov Selle. Z Urško sva peljala klienta Džanija, ki se je na stojiščih (no, ležiščih) lepo naspal in si vmes nekajkrat pretegnil ude do naslednjega sto… eee, ležišča. Mislim, da je bil po koncu ture že kar lepo spočit in naspan. :)
Na prvi stolp smo plezali po smeri Steger (IV+, 200 m) po SZ razu. Lepa, a žal že precej zlizana smer z več navezami pred nami, da smo skoraj več čakali kot plezali. Kratek in nezahteven sestop do škrbine in po smeri Kostner (IV-/III+, 115 m) na drugi stolp. Dokaj kratka smer, ki v srednjem delu ponudi lepo in strmo zajedo. Zaradi zamudnega čakanja smo se tretjemu stolpu odpovedali in sestopili po strmi stezici z nekaj plezalskimi odstavki nazaj do prelaza, kjer nas je pobral feratar Jaka.
Za nedeljo smo vsi računali na slabo vreme, a zbudili smo se v povsem jasen dan in po zajtrku in pakiranju smo morali spet najti novo idejo. S Slavi in Džanijem smo se odpravili v smer Kleine Micheluzzi (IV+, 250 m) v Piz Ciavazes. Žal je bila tudi tu gneča in čez lažje spodnje raztežaje (I-III) smo se vlekli celo večnost. Sledijo trije zelo strmi in izpostavljeni raztežaji z neverjetno gostoto oprimkov, ki so vedno pri roki (tudi tu je skala ponekod že zlizana). Sestopili smo po Gamsji polici in kratka ploha nas je ujela že pri avtu.
Lep in uspešen vikend torej. Na koncu moram seveda pohvaliti tudi Skali, ki je zdaj že tradicionalno skrbela za naše želodčke. Nekaj več slik pa na blogu.
