Po večernih vzpodbudnih prijavah, so se zjutraj pričeli SMSi kot: "Dež me ne prepriča, grem kasneje." in "Ne pridem." ter "Sporočam, da se ne grem kopat." in "...me je včeraj tako namočilo, da imam za ta vikend dovolj dežja". Še nekaj podobnih sporočil je pricingljalo v moj telefon in tako smo danes (tudi) na soncu uživali optimisti Špela, Džani, Nejc in jaz. Nekje do Jesenic so še bile kakšne kaplje, potem pa se je vreme le ustalilo in ugledli smo Špik, modro nebo in ostali kič, ki sodi poleg. Z vnetimi pokostnicami in ostalimi težavami mladosti, smo jo mahnili na Trupejevo poldne. Z avtomobilom smo s Podkorena prečili dokler je šlo, nazadnje pa pešačili, saj je na gozdni cesti še kar nekaj (neprevoznih) snežnih zaplat. Kratka in sladka tura, ravno pravšnja za muhasto vreme in odlično izkoriščeno okno lepega vremena!
