Društveni vikend na Zelenici jih je večina izkoristila za turno smučanje, tečajniki za izpitne ture in pridobivanje novih znanj, nekaj pa nas je mahnilo na okoliške vrhove, predvsem na Begunjščico.
Z Matevžem sva izbrala dve grapi desno od Centralne grape v Begunjščici. Začela sva z Rožičevo grapo oz. vsaj mislila sva tako - preberi spodnji komentar. Takoj po vstopu v smer naju pričaka nekaj plezanja. Razmere mešane. Malo šrkipavca, malo napihanega, nekaj tankega ledu, ki se kruši. Ko je to za nama, sledi dolgo gazenje do vrha. Sneg je suh in ga je nekje do kolen. Proti vrhu izbereva še krajši detajl preko skal, da vsaj še malo zapikava s cepini. Na vrhu Begunjščice naju preseneti gužva. V nekem trenutku sva samo na vrhu preštela okoli 50 ljudi!
Sledil je hitri sestop po Centralni grapi, zavoj okoli vogala in že sva se podala v naslednjo grapo. Mislila sva, da vstopava v smer Pero, a se je kasneje izkazalo, da sva tokrat le vstopila v Rožičevo grapo. Tu naju je na začetku pričakal malo daljši odsek plezanja, dolg morda en raztežaj. Vse ostalo gaženje do vrha, sneg pa je medtem postal že malo južen.
