Letošnja zima je bila s snegom v naši bližini do sedaj zelo skopa. Vendarle smo v soboto s turo na Kamnitega Lovca naleteli na praktično idealne razmere za vrhunsko turno smučanje po čisto svežem pršiču. Naše četica petih turnih smučarjev se je zagnala v romarski klanec na Višarje, ki je bil ta dan res močno obljuden. Stalno prehitevanje počasnejših in umikanje hitrejšim smučarjem je bilo na ozki poti še najbolj zahtevno. Ko smo prečkali smučišče na Višarjih in se podali naprej na osamljeno smučino proti Kamnitemu Lovcu pa smo kar naenkrat ostali sami z deviško zasneženimi snežnimi pobočji pred nami. V amfiteatru pod Kamnitim Lovcem smo najprej izbrali skrajni levi vrh, ki smo ga v globokem pršiču še lahko osvojili na smučeh. Dostop na pravi vrh, na sredini grebena, je bil kasneje veliko bolj zahteven. Z Dušanom sva se po skoraj uri mukotrpnega ritja v globokem snegu komaj prikopala do vrha s križem in zvončkom. Sam spust s smučmi potem je bil pa čista poezija mehkih zavojev v globokem pršiču.
Skratka super tura, hvala Marku, Roku, Jaku za dobro družbo in Dušanu za strokovno vodenje in organizacijo.
Slike sta prispevala Dušan in Mark.
