V želji po plezanju v ledu, smo se odpravili čez mejo in nazaj še enkrat čez mejo - pod Predel. Zelo pomladno razpoloženje na parkirišču nas je skoraj odvrnilo od tega, da bi šli pogledat kaj se v resnici skriva v dolini. Po enem redkih dostopov, kjer v resnici do slapov sestopaš z brega, smo se znašli v amfiteatru polnem vode. Res klavrna zima tudi tu ni prizanašala in dostopali smo po kamnih in suhi travi, snega je bilo le za vzorec. Led se je sicer hitro delal, a je očitno na zahodu Slovenije otoplitev pritisnila že preje in sredi dneva se je namesto globoko pod ničlo živo srebro v amfiteaterčku gibalo komajda okrog ničle. Kljub vsemu smo dan izkoristili in se naplezali v vsem kar je vsaj približno izgledalo varno plezljivo. Posilit bi se dalo verjetno še prek kakšnega zamrznenega curka, vendar brez varovanja - in to smo prepusitli tistim z večjimi bicepsi ter mošnjami med nogami. Želim si, da tale odjuga ne pobere vsega, kar je že nastalo, sicer bomo lahko motike za v roke in žeblje za na čevlje kmalu prodajali...
