Na Hochalmspitze sem se skupaj z očetom in prijateljem Žanom odpravil v sredini decembra, ko je bilo snega še manj.
Že tako kar dolga tura se nam je podaljšala zaradi spuščene zapornice v dolini Gößtal. Ko smo ugotovili, da z avtomobilom ne bomo mogli priti do koče pri umetnem jezeru, ki je 5km hoje ali vožnje višje, se nismo preveč sekirali in se preprosto odpravili naprej proti koči Giessener Hütte. Od tam se pot proti vrhu razcepi v dva kraka. Eden gre po vzhodnem in drugi po zahodnem delu dolgega grebena katerega najvišja točka je vrh naše gore. Izbrali smo vzhodnega in po njem tudi sestopili. Na koncu nam je bilo žal, da nismo prehodili še druge polovice, saj je bila hoja po grebenu najlepši del dneva.
Slike je prispeval Žan Zadnikar.
