Okrogla obletnica društva je bil idealni izgovor, da se tokrat odpravimo na potovanje daleč stran. Ni bilo treba dosti razmišljati, da je hitro na seznam prišel tudi Nepal in Himalaja. Pobližje smo si želeli ogledali območje mogočnega grebena Annapuren. In tako smo šli sredi oktobra novim dogodivščinam in izkušnjam naproti.
Ekipa 11 je iz Ljubljane preko Istanbula priletela v Katmandu. Zadovoljni, da se nam prtljaga ni izgubila, smo bili z mislimi in eno nogo že med mogočnimi gorami. Par dni v Katmanduju smo si krajšali čas z ogledi templjev, prašnih ulic in ostale krame, ki je tam naprodaj. Končno so nas natrpali v kombije nato pa terence in sledil je dodatni dan vožnje po izpostavljenih poteh, ki bi jim pri nas težko rekli cesta. Pred nami je bilo 16 dni trekinga in razdalja 160 km. Vzpenjanje je bilo zložno in postopno, razgledi pa fantastični. Ekipa petih je klasični trek popestrila z naskokom na Pisang Peak (6,091 m). Grizenje kolen, hlastanje za zrakom in mraz so nam dali vetra, a vsekakor so bili preživeti trenutki nepozabni.
Preostali del ekipe je po dolini nadaljeval pot in si krajšal čas z ogledi vasic, ledeniških jezer in razglednih poti. Zopet smo se dobili v malo večji vasici Manang, ker smo si privoščili pravo pojedino (jakove zrezke in jabolčno pito!) pa seveda topel tuš, pranje las in sveže nogavice :)
Plan je bil nadaljevati pot čez prelaz Tilicho pass in ogled najvišje ležečega jezera na svetu. Vedeli smo, da bodo razmere zelo težke, saj je par tednov pred našim odhodom v Himalaji divjala huda snežna nevihta in so bile snežne padavine na našem območju obilne. Po ogledu razmer je vodja naše odprave presodil, da žal prelaz ostaja neprehoden za nosače. In tako smo naredili manjši ovinek (dodatni dan hoje) ter se preusmerili na bolj obljuden prelaz Thorung La pass (5,416 m). Še ponoči smo začeli gristi proti prelazu. Dosegli smo ga ob sončnem vzhodu in ne pretiravam, če priznam, da se je marsikomu od nas po licih spustila solza. Sledilo je 10 ur hoje 3000 višinskih metrov spusta iz zaledenelega prelaza v puščavo. Kljub bolečim nogam je bilo v dolini naše veselje nepopisno. Poleg toplega tuša nas je zopet čakala dobra večerja, predvsem pa zadovoljstvo, da smo treking varno izpeljali. Sledila sta še dva dneva naporne vožnje, da smo zaključili svojo zanko.
Izkušnja je bila vrhunska, družba je bila najboljša, Več pa lahko vidite v naši foto-zgodbi.